VSRS Sklep II DoR 324/2025

Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za predhodno odločanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

1Tožnika sta s toženko sklenila pogodbo o dolgoročnem kreditu z valutno klavzulo, vezano na švicarski frank (CHF). V zavarovanje terjatve je bila ustanovljena hipoteka. Po sklenitvi pogodbe se je bistveno spremenilo valutno razmerje med CHF in EUR, zato se je kreditna obveznost tožnikov drastično povečala. Tožnika sta zato zahtevala (a) ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve ter (b) plačilo razlike med plačanim in prejetim zneskom, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Sodišče prve stopnje je ugodilo ničnostnemu zahtevku in odločilo, da mora toženka tožnikoma plačati 99.929,03 EUR z zakonskimi obrestmi od 28. 2. 2019 dalje. V višjem delu je kondikcijski zahtevek zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke. Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je datum začetka teka zakonskih zamudnih obresti nadomestilo s kasnejšim (6. 7. 2023), sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper takšno odločitev toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

1Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča, da se lahko potrošnik šele od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila kreditna pogodba razglašena za nično, zaveda dejanskih in pravnih posledic za uveljavljanje svojega zahtevka?

2Ali je sodišče pravilno presodilo, ko je odločanje o konkretni zadevi vezalo na pravne standarde, katerih vsebina je bila napolnjena za nazaj, vendar v kontekstu razumevanja teh standardov in razmer v času odločanja, ne v času, ko bi moral biti ta standard spoštovan, če to pomeni poseg v pravice pravne osebe?

3Ali je sodišče materialno pravo uporabilo napačno, ker bi moralo v konkretni zadevi uporabiti institut delne ničnosti?

4Ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje glede višine kondikcijskega zahtevka tožeče stranke - to je, da mora banka potrošniku vrniti celotno preplačilo nad vrednostjo najetega kredita, kar se izračuna na način, da se od seštevka plačanih obrokov kredita, v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka, odšteje znesek dobljenega kredita, v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika?

5Postopek za dopustitev revizije se prekine.

6Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 14/2025 s sklepom prekinilo postopek odločanja o reviziji in Sodišču Evropske unije podalo predlog za predhodno odločanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Postavljeno vprašanje se glasi: "Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”

7Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanje tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je Vrhovno sodišče ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

8Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Sodišča EU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi II Ips 14/2025.

9Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku).