VSM Sklep I Cp 738/2025

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj pravilno glasi:

"Stroški, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v skladu s točko III izreka sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 12/2021 z dne 16. 10. 2023 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 876/2024 z dne 4. 2. 2025, se odmerijo v višini 10.984,87 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka dalje do plačila."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo plačilo stroškov tožeče stranke v višini 10.984,87 EUR.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo odmeriti stroške glede na uspeh strank v postopku. V obravnavani zadevi pa je bil primarni tožbeni zahtevek zavrnjen, zato tožeča stranka s svojim zahtevkom ni v celoti uspela. Sicer pa je obrazložitev pomanjkljiva in formalistična, saj je sodišče navedlo, da so bili vsi stroški potrebni, ni pa se opredelilo do vsebinske presoje potrebnosti stroškov tožeče stranke za uspeh. Tožeča stranka je večkrat priglasila za odgovor oziroma nasprotno tožbo 1.440 točk, večkrat po 550 točk za naroke, dodatne pripravljalne vloge, dopise ter ogled na kraju samem, v številnih primerih je šlo za vsebino, ki ni prispevala k razjasnitvi odločilnih dejstev, torej za nepotrebne in celo ponavljajoče se vloge. Tudi sam ogled kraja ni bil odločilen za uspeh tožeče stranke s podrednim zahtevkom. Prav tako ni razumljivo, zakaj bi tožeči stranki pripadalo 10 % povečanje vrednosti nagrade po 7. členu Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), prav tako je sodišče nepotrebno upoštevalo sodno takso v višini 779,00 EUR, čeprav ta znesek ni v neposredni povezavi z upravičenimi in nujnimi stroški. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi in vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovnimi posledicami.

3V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pregled zadeve namreč pokaže, da je sodišče prve stopnje s sodbo P 12/2021 z dne 16. 10. 2023 v III. točki izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom. Predmetna odločitev sodišča prve stopnje je postala pravnomočna na podlagi sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 876/2024 z dne 4. 2. 2025. Zato je zavzemanje pritožbe za ponovno odločanje o stroških postopka glede na uspeh brezpredmetno.

6V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Prav za takšno situacijo gre v predmetni zadevi, ko je že pravnomočno odločeno o deležu stroškov, ki jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki.

7Zato je treba izrek sklepa o odmeri višine stroškov na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP oblikovati tako, da le-ta ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova, temveč zgolj odmero višine in da je sklep o višini stroškov organsko vezan na odločitev o temelju stroškovne obveznosti, ki pa je vsebovana v odločbi o glavni stvari.

8Če bi pritožnika uspela z izrednimi pravnimi sredstvi, tako oblikovan izrek (kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa) ne more biti samostojen izvršilni naslov, temveč je izpodbijani sklep izvršilni naslov za izterjavo stroškovne obveznosti le v povezavi z odločitvijo o temelju stroškovne obveznosti v odločbi o glavni stvari (sodbi)¹.

9V tem delu je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo (3. točke 365. člena ZPP), kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa.

10Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje stroške tožeči stranki pravilno odmerilo. Pritožba višino zgolj pavšalno prereka s tem, ko navaja, da naj vloge tožeče stranke ne bi bile potrebne. Sodišče prve stopnje je pravilno tožeči stranki priznalo nagrado za odgovor na tožbo in nasprotno tožbo, prvo in drugo pripravljalno vlogo ter za opravljene naroke. Nadalje je tožeča stranka upravičena še do 10 % povečanja nagrade v skladu s 7. členom OT, saj je pooblaščenka zastopala dva tožnika. Prav tako je tožeča stranka upravičena do povračila sodne takse, ki jo je morala plačati za predmetni postopek. Plačilo sodne takse za tožbo (nasprotno tožbo) je namreč procesna predpostavka za izvedbo postopka (prvi odstavek 105.a člena ZPP), saj v primeru neplačila sodne takse do odločanja v zvezi s predmetnim zahtevkom sploh ne bi prišlo, ker se v primeru neplačila sodne takse za tožbo šteje, da je tožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

11Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz II. točke izreka (2. točka 365. člena ZPP).

12Tožena stranka je s pritožbo uspela le deloma, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje, zato prav tako krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (165. člen v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP).

¹ VSL sklep II Cp 1064/2022 z dne 18. 8. 2022, VSRS dopolnilni sklep II Ips 52/2022 z dne 10. 5. 2023.