VSC Sklep I Kp 49705/2025

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolžencu podaljšal pripor za dva meseca, tj. do vključno dne 10. 10. 2025 do 16.04 ure.

2Zoper sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona ter predlagala razveljavitev sklepa in odpravo pripora.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa tako v okviru uradnega preizkusa v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP kot tudi v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ugotavlja, da je senat prvostopenjskega sodišča pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca, in sicer, da je podan utemeljen sum, da je izvršil očitani mu kaznivi dejanji, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi, ter da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

5Pri izdaji izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zmotno izhajalo iz predpostavke, da sklep o uvedbi preiskave še ni pravnomočen, saj je bila pritožba zoper sklep o uvedbi preiskave zavrnjena že s sklepom II Ks 49705/2025 z dne 8.8.2025. Po ustaljeni sodni praksi že po pravnomočnosti sklepov o uvedbi preiskave obstoja utemeljenega suma v sklepih o priporu ni potrebno posebej obrazlagati, saj bi to pomenilo le nepotrebno ponavljanje presoje že pravnomočno ugotovljenih dejstev.¹ Pritožbeno sodišče se tako strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da je utemeljen sum podan in da ga potrjujejo vsi do sedaj zbrani dokazi, med preiskavo po pravnomočnosti sklepa o preiskavi pa se niso ugotovila nova dejstva ter okoliščine v korist obdolženca, ki bi lahko obstoj tega dokaznega standarda omajale. Zagovornica tako s pritožbeno trditvijo, da ugotovitve policistov, zbrane v uradnih zaznamkih, ne zadoščajo za obstoj utemeljenega suma, kot tudi, da ni znana lokacija policistov, ko sta pozvala obdolženca, naj se ustavi, in da zato ni podanih znakov kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1, ne more uspeti. Tudi količina najdene gotovine, glede na raznolikost drog, ki so obdolžencu bile zasežene, ni tako zanemarljiva, kot poskuša to prikazati obramba.

6Nadalje zagovornica zmotno trdi, da je obdolženec vse od 10.8.2025 od 16.04 ure dalje nezakonito v priporu. Drži, da se je pripor po sklepu preiskovalnega sodnika izvrševal od dne 10.7.2025 od 16.04 ure dalje, pri čemer lahko ta traja najdlje mesec dni, nakar je bil s prvostopenjskim sklepom z dne 8.8.2025 pripor podaljšan, ta sklep pa je bil razveljavljen s strani višjega sodišča. Vendar pritožba zoper prvostopenjski sklep z dne 8.8.2025 o podaljšanju pripora ni zadržala izvršitve tega sklepa. Iz sklepa višjega sodišča z dne 20.8.2025 izhaja 24-urni rok za novo odločitev (drugi odstavek 20. člena Ustave), pri čemer obdolženec do sprejema nove odločitve ostaja v priporu, v tem roku pa je bil že izdan nov, sedaj izpodbijani sklep z dne 20.8.2020. Pripor je bil tako odrejen in podaljšan zakonito ter obdolženec nikakor ni v priporu brez ustrezne pravne podlage, kar napačno trdi zagovornica.

7Tako kot sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ne more sprejeti teze o očitni nezakonitosti dokazov, na katerih temelji zaključek o utemeljenosti suma. V tej fazi postopka, ko iz dveh UZ z dne 10.7.2025 kot tudi iz zapisnika o zasegu predmetov (l. št. 12) izhaja: (-) da je kriminalist pri varnostnem pregledu zatipal predmete, za katere so obstajali razlogi za sum, da izvirajo iz kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1; (-) da je bil obdolženec ustrezno poučen, tudi glede tega, da ni dolžan ničesar prostovoljno izročiti, kar je potrdil z besedo "razumem"; (-) da je vseeno po pravnem pouku in celo po pogovoru z odvetnikom prostovoljno izročil predmete (pleteno nogavico, v kateri je bila digitalna precizna tehtnica in večji ALU zavitek srebrne barve, za kar se je izkazalo, da gre za amfetamin), v tej fazi ni moč govoriti o dokazih, ki bi bili že na prvi pogled nezakonito pridobljeni ter pritožbena polemika nima podlage v spisovnem gradivu.

8Utemeljeni so razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje zaključilo, da je pri obdolžencu podana ponovitvena nevarnost. Zagovornica napačno trdi, da je sodišče svojo odločitev oprlo izključno na okoliščine, ki so že same po sebi znak kaznivega dejanja in niso posebne okoliščine, ki bi kazale na ponovitveno nevarnost. Navedeno ne drži, saj je prvostopenjsko sodišče presodilo tako težo, način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bili obravnavani kaznivi dejanji izvršeni, kakor tudi okoliščine v zvezi z osebnostjo obdolženca, okoljem in razmerami, v katerih živi, ter njegovo predhodno življenje. Pri tem ni ostalo spregledano, da še ni bil pravnomočno obsojen za nobeno kaznivo dejanje in da je vložena obtožnica še v drugem postopku (IV K 11696/2023) za istovrstno kaznivo dejanje (vsebina teh očitkov pa je že bila sodno preizkušena), kar vse je pravilno upoštevalo prvo sodišče. Utemeljeno je zaključilo, da je, glede na nepredvidljivost in agresivnost, ki ju je obdolženec izrazil zoper policista, ter glede na količino in raznolikost najdenih drog (med njimi tudi kokain, ki je ena najnevarnejših drog), ki jih je prevažal kar v vrečki na električnem skiroju, sredi belega dne v stanovanjskemu naselju, kar kaže na njegovo nespoštovanje pravnih norm, podana nevarnost, da bo na prostosti ponovil kaznivo dejanje. Četudi naj bi ga po navedbah obrambe preživljal oče, to kvečjemu potrjuje, da je sam brez lastnih sredstev in da mu prejeta očetova sredstva očitno ne zadoščajo za življenje, pri čemer je splošno znano, da je prodaja drog povezana z visokimi dobički. Zagovorničine navedbe v tej smeri so torej neosnovane, kar velja tudi za trditev, da bi se lahko tudi očitano kaznivo dejanje po drugi vloženi obtožnici obravnavalo kot eno (očitano dejanje po drugi obtožnici naj bi namreč izvršil leta 2023, torej dve leti pred obravnavanima kaznivima dejanjema). Zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka tako niso podane.

9Pritožbeno sodišče glede na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je pripor zoper obdolženca tako neogibno potreben kot tudi sorazmeren ukrep. V zvezi s tem izpostavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo težo in način izvršitve obravnavanih kaznivih dejanj ter stopnjo ogrožanja pravno zavarovanih dobrin (zdravje in življenje predvsem mladih ljudi) ter glede tega utemeljeno zaključilo, da vse navedeno nedvomno pretehta nad pravico obdolženca do osebne svobode. Pri tem se je pravilno opredelilo tudi do možnosti uporabe milejšega ukrepa (pritožbeno je predlagan hišni pripor, ki bi ga lahko obdolženec prestajal pri materi, torej ločeno od kraja, kjer naj bi se izvajala kriminalna dejavnost) in zaključilo, da milejši ukrepi ne bi zadostovali za preprečitev njegove ponovitvene nevarnosti. Pritožbene navedbe, da so bile obdolžencu zasežene droge, tehtnica in telefoni že odvzeti, prav tako ne vplivajo na presojo, da je obdolženec še vedno ponovitveno nevaren ter lahko do vseh teh predmetov (vključno s prepovedano drogo) dostopa tudi na prostosti. Tako je utemeljen zaključek, da je zgolj pripor nujen, neogibno potreben in sorazmeren ukrep.

10Ker ob obrazloženem pritožbeni očitki zagovornice niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Tako tudi sklep VS RS II Kr 19156/2021 z dne 9. 9. 2021.