VSM Sklep IV Kp 15214/2023

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni A. A. je dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse.

1Okrajno sodišče v Mariboru kot sodišče prve stopnje na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s šestim in prvim odstavkom 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se kazen sedem mesecev zapora, ki je bila obsojenemu A. A. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 15214/2023 z dne 19. 10. 2023, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 28. 12. 2023, zaradi neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz naloženega mu dela v splošno korist, v celoti izvrši.

2Sklep sodišča prve stopnje z laično pritožbo izpodbija obsojeni, sicer brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, a smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da do izboljšanja zdravstvenega stanja oziroma do zaključka zdravljenja izvrševanje obveznosti dela v splošno korist začasno preloži in rok za opravljanje dela v splošno korist podaljša oziroma da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Glede na primarno pritožbeno obrazložitev obsojeni dela v splošno korist ni opravil iz zdravstvenih razlogov. Pojasnjuje, da je v mesecu januarju 2025 utrpel poškodbo na delovnem mestu, zaradi katere je izgubil telefonski kontakt z izvajalcem sankcije. Navaja večmesečno bolniško odsotnost in nemožnost vzpostavitve redne komunikacije, udeležbe na dogovorjenih terminih ter opravljanja nalog v okviru dela v splošno korist, pri čemer okrevanje še vedno poteka. Negira, da bi ravnal malomarno ali da bi se izogibal izvrševanju sankcije, pač pa poudarja, da se je znašel v objektivno nepredvidljivih in medicinsko potrjenih okoliščinah, ki so ga pri izvrševanju naloženega dela v splošno korist ovirale. V dopolnitvi pritožbe pa dodatno izpostavi še okoliščine, ki so mu onemogočale začetek opravljanja dela v splošno korist že v drugi polovici leta 2024. V ospredje postavi izredno obremenilen delovni režim v poletno-jesenskem obdobju, ko je moral delati šest dni na teden, brez možnosti izostanka ali fleksibilnega delovnega časa.

5Vendar v povzetem zatrjevanju pritožniku ne gre priznati uspeha. Po pregledu kazenskega spisa pritožbeno sodišče pritrjuje in v zaobid ponavljanja dosledno povzema izčrpne razloge, ki jih je sodišče prve stopnje ponudilo v točkah 2 do 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa za zanesljivo in razumno ugotovitev, da obsojeni A. A. ni pokazal volje in interesa po opravi dela v splošno korist, zaradi česar je vzrok nedopustne pasivnosti najti izključno v njegovi krivdi, tj. v nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja, njegovih posledic ter nespoštovanja pravnomočne obsodilne sodbe oziroma izrečene mu kazenske sankcije.

6Ob natančno predstavljenem kronološkem prerezu neuspešnih poskusov vzpostavitve stikov PE Maribor in izvajalca sankcij z obsojenim ter očitnemu izmikanju slednjega (nemožnost vročitve poziva po zglasitvi na PE Maribor zaradi preselitve; vročanje po delodajalcu; neprihod na lokacijo delovišča brez opravičila; neodzivnost na telefonske klice; izmikanje stiku s svetovalko itn.), ne gre prezreti prvostopenjske pripombe, da obsojeni za zatrjevano nesrečo na delovnem mestu, ki jo sicer uveljavlja kot primarni razlog za ugotovljeno pasivnost, ni predložil nobenega dokazila, tudi ne v okviru pritožbenega postopka. Zato pritožbeno sodišče ne prepozna prav nobenih subjektivnih in objektivnih ovir, ki bi na pravne posledice neupoštevanja izreka dne 19. 10. 2023 obsojenemu izrečene pravnomočne obsodilne sodbe preprečevale (vsaj začetno oziroma delno) izvedbo dne 8. 5. 2024 sklenjenega tripartitnega dogovora o opravljanju dela v splošno korist pri izvajalcu sankcije, B. B. (v nadaljevanju izvajalec sankcije).

7Dejstva obsojenčevega ignorantskega odnosa do večih pozivov PE Maribor in izvajalca sankcije ter sploh izostanka primerne komunikacije, kot se sicer pričakuje od odrasle, pravno in poslovno sposobne osebe, ki je bila pravnomočno spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja, pritožbeno sodišče ne more zanemariti. Skozi pritožbeno izvajanje umanjka razlog za startno osebno vročanje (poziv PE na zglasitev dne 4. 3. 2024) in pojasnilo, čemu obsojeni ni sporočil novega naslova bivanja. Prav tako ne razloži lastnih navedb na PE Maribor dne 21. 5. 2024, da se mu obeta menjava na delovnem mestu, zaradi česar bo delo opravljal samo dopoldan in bo v popoldanskem času ter ob vikendih opravljal delo v splošno korist. Povsem pa prezre dejstva iz vmesnega poročila o izvrševanju probacijske naloge z dne 12. 9. 2024, in ne odgovori, čemu štiri mesece po sklenitvi tripartitnega dogovora dela v splošno korist še ni začel opravljati. V pritožbenem zatrjevanju povsem zaobide vso pasivnost, na katero prvostopenjsko sodišče tehtno opozarja v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko brez opravičljivega razloga izpostavlja njegovo fizično odsotnost in nedosegljivost ter večkratno telefonsko neodzivnost. Navsezadnje v pritožbenem polemiziranju o trajnejših zdravstvenih zapletih obsojeni ne ponudi nikakršnega tehtnega pojasnila niti za odsotnost z dogovorjenega termina pri izvajalcu sankcij, ko ga je mentor dne 8. 7. 2024, torej okoli pol leta pred zatrjevano nesrečo na delovnem mestu, ko je bil očitno še dela in telefonske komunikacije zmožen, čakal na lokaciji opravljanja dela, pa se obsojeni kljub dogovoru na delo ni zglasil, niti ni izostanka opravičil.

8Pritožnikovo dodatno, prav tako z ničemer podkrepljeno pojasnjevanje, da dela v splošno korist ni opravil zaradi preobremenitve s službenimi obveznostmi, oceno prvostopenjskega sodišča o njegovem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic samo še okrepi. Izkazano in v dopolnitvi pritožbe tudi priznano ravnanje, ko je dal obsojeni A. A. plačani zaposlitvi in s tem lastnemu materialnemu okoriščanju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe, zgolj potrjuje popolno izneverjenje do izrečene mu kazenske sankcije, v okviru katere mu je sodišče prve stopnje ponudilo privilegij ostati na prostosti ter izrečeno kazen neodplačno oddelati v splošno korist.

9Pritožbeno poudarjene okoliščine ne morejo vzdržati kot opravičilo za neizpolnjevanje obveznosti obsojenega A. A. po pravnomočni obsodilni sodbi, saj bi sicer nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist izgubila smisel. Obsojeni se mora zavedati, da mu je sodišče prve stopnje naklonilo zaupanje, da bo tudi z delom v splošno korist kazen zapora izvršena in da bo tudi na ta način dosežen smoter kaznovanja storilca kaznivega dejanja, ki ga je v danem primeru z neodgovornim, nekritičnim in povsem brezbrižnim odnosom do PE Maribor in do izvajalca sankcije zapravil.

10Po obrazloženem, in ker obsojeni A. A. glede odločilnih dejstev in okoliščin ne navaja ničesar drugega, kar bi terjalo posebno presojo in odgovor pritožbenega sodišča, je bilo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11Ker obsojeni s pritožbo ni dosegel uspeha, je po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP obremenjen s plačilom sodne takse v znesku 30,00 EUR, in sicer po Tarifni št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki predstavlja strošek pritožbenega postopka in bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel kazenski postopek na prvi stopnji.