VSL Sklep II Cp 1551/2025

Pritožba se zavrne.

1Predmet obravnave v tej zadevi je postopek sprejema osebe na zdravljenje v Psihiatrično kliniko na oddelek pod posebnim nadzorom v nujnih primerih brez privolitve.

2Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija zadržani. Pritožbenemu sodišču predlaga izločitev sodnice prve stopnje, sodne izvedenke in odvetnice, ki mu je bila postavljena po uradni dolžnosti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so bile podlaga za izpodbijano odločitev, obrazloženo ne izpodbija. Iz težko razumljive obrazložitve pritožbe sledi, da želi, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik pavšalno izloča sodnico, sodno izvedenko in odvetnico, ki mu je bila postavljena po uradni dolžnosti. Predlog za izločitev je neobrazložen in zato neutemeljen.

5Zadržani je bil zaslišan v bolniški sobi na Psihiatrični kliniki v A. Povedal je, da so ga v bolnišnico pripeljali na silo. Pravzaprav je bil ugrabljen in da se je nekaj podobnega zgodilo že leta 2017, ko je bil v B., a je nato uspel na sodišču. Tudi v vojski so ga maltretirali, ko je imel 40 stopinj vročine in je moral delati, zato mu je vročina ostala in ker niso našli razlage za visoko vročino, so ga poslali k psihiatru. Od leta 2017 dalje ni bil pri psihiatru. Župan mu je odpovedal stanovanje, na Povšetovi so mu rekli, da zanj prostora ni. Bil je na infekcijski kliniki in sedaj išče stanovanje. Trenutno živi v bolnici, ker ga je zbil vlak in toži železnico za odškodnino. V bolnišnici ne želi ostati, ker z berglami lahko hodi in bi šel v kak hostel. Na urgenci so mu šli z nožem skozi oko in skozi srce ven. To so naredili demoni. Počuti se ugrabljenega in hoče v C. Muči ga ena družina iz D., pridejo tudi preko telefonskih mrež.

6Po pregledu zdravstvene dokumentacije in osebnega pregleda zadržane osebe je sodna izvedenka postavila diagnozo blodnjava motnja ob osebnostnih specifičnih karakteristikah, zaradi česar je pritožnikova presoja realnosti in sposobnost razumevanja ter obvladovanja svojega ravnanja hudo motena. Dejstvo, da hospitalizacijo in obravnavo v bolnišnico doživlja kot usmerjeno proti njemu, je posledica njegove bolezni, ker ne razume, da potrebuje obravnavo in nego ulkusov na nogah in je prepričan, da bi lahko šel živet v hostel. Prepuščen sam sebi in svojim načrtom, bi ogrožal svoje zdravje in življenje, ker spremembe na nogah zahtevajo intenzivno zdravljenje. Prav tako je potrebna uvedba ustrezne psihiatrične terapije zaradi zdravljenja njegove psihotične motnje.

7Pred hospitalizacijo na Psihiatrični kliniki je bil obravnavan na infekcijski kliniki zaradi varic ven spodnjih udov z ulkusom in vnetjem. Na stopalu ima ulkus in kronični osteonielitis obeh petnic, zato je prejemal antibiotično terapijo, ki pa jo je zaradi osebnih odločitev večkrat odklanjal, prav tako ni sodeloval pri fizioterapiji in rehabilitaciji. Med zdravljenjem je bil agresiven do osebja in je iznašal blodnjave ideje, da so ga tepli in zbadali. Ob sprejemu je bil higiensko zanemarjen, nepripravljen na sodelovanje pri zdravljenju.

8Spremembe na nogah resno ogrožajo zdravje in življenje zadržanega in zahtevajo intenzivno zdravljenje, ki ga zadržani zaradi prisotne blodnjave motnje odklanja, zato je potrebna tudi uvedba ustrezne psihiatrične terapije zaradi zdravljenja psihotične motnje. Pritožbeno sodišče sledi zaključku sodišča prve stopnje, ki ga je to sprejelo na podlagi mnenja sodne izvedenke, da je zadržanje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom potrebno za obdobje enega meseca, ker antipsihotična terapija začne učinkovati po treh do štirih tednih in je po tem času mogoče pričakovati, da se bodo psihotične vsebine pri zadržanem umirile v tolikšni meri, da bo lahko sodeloval pri zdravljenju.

9Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje v 12. točki obrazložitve, da nezdravljene rane na telesu, ob higienski zanemarjenosti lahko privedejo do hudih okužb in celo do življenjsko ogrožajoče sepse in ker zdravljenja na infekcijski kliniki ni bilo mogoče izvajati zaradi pritožnikove agresije do osebja in blodnjavih idej, da ga tepejo, je bila njuno potrebna premestitev na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike zaradi umiritve psihotične simptomatike. Ob takšnih okoliščinah je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je zdravljenje zadržanega mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kjer je edino mogoče zagotoviti stalen nadzor, nego in intenzivno zdravljenje ulkusov na nogah, pa tudi zdravljenje psihotične motnje in prilagajanje terapije ter spremljanje zdravstvenega stanja vse do ustrezne umiritve blodnjave motnje, ker bi bila sicer v nasprotnem primeru zdravje pritožnika in življenje hudo ogrožena.

10Milejše oblike zdravljenja izven oddelka pod posebnim nadzorom trenutno ne pridejo v poštev, ker pritožnik zaradi trenutnega zdravstvenega stanja, močno izraženih simptomov blodnjave motnje, pri zdravljenju ni sposoben sodelovati. Ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava zahtevajo aktivno sodelovanje pacienta, česar zadržani zaradi svojega trenutnega stanja še ni sposoben. Zaradi izrazito odklonilnega odnosa do zdravstvenega osebja in potrebe po zdravljenju, bi odprti oddelek brez dvoma takoj zapustil (39. člen ZDZdr).

11Glede na navedeno se pritožba zadržanega pokaže kot neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti in pritožnik razlogov za izločitev sodnice, sodne izvedenke in odvetnice po uradni dolžnosti ni navedel, je pritožbo zavrnilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP-1).