UPRS Sklep I U 1479/2024-8

Tožba se zavrže.

1V tem upravnem sporu je tožnik dne 23. 8. 2024 vložil tožbo zoper odločbo Ministrstva za kulturo št. 61540-25/2024-3340-2 z dne 1. 7. 2024. Z navedeno odločbo je organ druge stopnje zavrnil pritožbo tožnika zoper Odločbo javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija za leto 2023 št. 71073515-03189777-01 z dne 9. 5. 2024. Tožnik sodišču predlaga, da se uvede vsebinska presoja, kot jo je zahteval.

2Sodišče je tožnika z dopisom I U 1479/2024-7 z dne 10. 10. 2024 pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tožbe na način, da skladno z določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pravilno navede akt, ki se izpodbija s tožbo. V zvezi s tem mu je dalo vsa potrebna pojasnila in ga opozorilo tudi na pravno posledico zavrženja tožbe na podlagi 36. člena ZUS-1, če pomanjkljivosti tožbe v postavljenem roku ne bo odpravil.

3V skladu z določbo 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Odločba organa druge stopnje, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev organa prve stopnje, ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, in zato, glede na navedeno določbo ZUS-1, takšna odločba ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.¹

4Sodišče ugotavlja, da tožnik tožbe v postavljenem roku, niti do izdaje tega sklepa, ni popravil skladno s pozivom I U 1479/2024-7 z dne 10. 10. 2024. Zato je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo, saj izpodbijana odločba organa druge stopnje ni upravni akt, v smislu 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.²

¹ Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 661/2011 z dne 29. 2. 2012 (5. točka obrazložitve).
² Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 162/2008 (peti odstavek obrazložitve).