VSK Sklep I Kp 22784/2025

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženca, pripor, ki je odrejen iz razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), podaljšalo tudi po vložitvi obtožnice.

2Zoper sklep je pritožbo vložila zagovornica obdolženca, po vsebini zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbija zaključke sodišča prve stopnje glede ugotovljenih pripornih razlogov. Navaja, da glede na izvedensko mnenje, ponovitvena nevarnost pri obdolžencu ni podana, kajti izvedenka dr. A. A. je ugotovila, da ni pričakovati, da bi obdolženec kaznivo dejanje na prostosti storil, izpodbijani sklep pa glede tega nima razlogov. Glede na medijsko podprtost in dejstvo, da se obdolženec oškodovanca boji, ni pričakovati, da bi obdolženec kaznivo dejanje ponovil. Neutemeljeni so očitki o obdolženčevi domnevni brutalnosti in agresivnosti, sploh glede na njegovo dosedanjo nekaznovanost. Tudi begosumnost pri obdolžencu ni podana, saj se je takoj sam zglasil na policiji, kar kaže, da ne bo pobegnil. V Sloveniji ima družino, brata, starše in podjetje, na njenem ozemlju pa živi že sedemnajst let, kar pomeni, da je tu njegov dom. Zelo pomembno je, da je za obdolženca v teku postopek pridobitve slovenskega državljanstva. Razlog za hipni pobeg je bil v tem, da se je obdolženec prestrašil zaradi izjav policistov. Zagovornica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti odpravi, iz razloga begosumnosti pa nadomesti z ukrepom javljanja na policijski postaji ali hišnega pripora in obdolžencu odvzame listino za potovanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob izdaji odredbe za izvedenstvo z dne 22. 4. 2025 (list. 112) je preiskovalna sodnica priložila fotokopijo spisa, iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke za psihiatrijo pa je razvidno, da je kot pomembne podatke iz spisa upoštevala: Kazensko ovadbo SKP PU Koper z dne 31. 3. 2025, ki vsebuje podatke o poteku dogodkov kot jih je opisal obdolženec in zapisnik o zaslišanju osumljenca z dne 31. 3. 2025, podatek o odrejenem priporu zoper obdolženca, ki prav tako vsebuje zgolj opis dogodkov kot jih je opisal obdolženec, in poročilo o toksikoloških preiskavah za vzorec z dne 30. 3. 2025. Preiskovalna sodnica je 24. 4. 2025 od policije prejela še Zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 2. 4. 2025 (list. 121), ki jo je zoper obdolženca podal oškodovanec B. B. in Odpustno pismo očesne klinike za oškodovanca z dne 1. 4. 2025; te listine je na USB ključku (list. 211) posredovala izvedenki. Oškodovanec je bil 15. 5. 2025 zaslišan (list. 156), 22. 5. 2025 pa je sodišče prejelo tudi izvedensko mnenje Inštituta za sodno medicino (list. 161). Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi te listine izvedenka psihiatrične stroke prejela kot dodatno gradivo, iz njenega mnenja z dne 11. 6. 2025 (list. 206) pa je očitno, da je kot relevantne podatke upoštevala le-to, kar je o poteku dogodkov povedal osumljenec. Izvedenka je torej pri izdelavi izvedenskega mnenja upoštevala, da je oškodovanec v svojem stanovanju obdolžencu grozil in njegov zagovor, da se je ves čas bal, najprej oškodovanca in nato izjav oziroma grozečih gest policistov, ni pa upoštevala in v svojem mnenju tudi ne omenila podatkov ustne kazenske ovadbe, ki jo je 2. 4. 2025 podal oškodovanec B. B. (ko je dogodke opisal bistveno drugače kot obdolženec), čeprav je ta dokument kot gradivo za izdelavo izvedenskega mnenja prejela.

5Na vprašanje, ali je bil obdolženec v času obravnavnega dejanja sposoben razumeti pomen svojega ravnanja in imeti v oblasti svoje ravnanje, je odgovorila, da se je "... v sled predhodnih izkušenj z oškodovancem, vsega, kar mu je oškodovanec pripovedoval o sebi, sporočila, da oškodovanec ve, kje živi, ter občutkov neposredne ogroženosti v času škodnega dogodka, obdolženec počutil prestrašeno, ogroženo in s povišano stopnjo anksioznosti ter alertnosti, kar je neposredno vplivalo na to, da je bil obdolženi v času obravnavanega dejanja zmanjšano, vendar nebistveno, sposoben razumeti pomen svojega dejanja, zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila zmanjšana, vendar ne bistveno." Izvedenka je v mnenju tudi navedla, da je uporaba anabolnih steroidov, testosterona in prisotnost levetiracetama lahko povzročila večjo hipersenzitivnost, napetost, čustveno labilnost in anksioznost pri obdolžencu, in ob občutkih ogroženosti s strani oškodovanca, oškodovančevi pripovedi o svojih preteklih življenjskih izkušnjah in dejanjih, vplivala na zmanjšanje obdolženčeve zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje, vendar ne bistveno.

6Na vprašanje, ali je mogoče pričakovati, da bi na prostosti obdolženec storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in kako bi bilo takšno nevarnost mogoče odpraviti oziroma preprečiti, pa je izvedenka menila, da "glede na specifičnost odnosov z oškodovancem, glede na obdolženčevo psihično stanje ter njegovo predhodno funkcioniranje, trenutno ni možno pričakovati, da bi na prostosti storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje; potrebna pa je abstinenca od vseh s strani zdravnikov ne predpisanih kemičnih substanc."

7Iz takšnih podatkov je torej razvidno, da je izvedenka ob izdelavi izvedenskega mnenja upoštevala bistveno drugačno dejansko stanje od tistega, ki je opisano v obtožnici in je podlaga za podaljšanje pripora, zato sodišče prve stopnje mnenja izvedenke glede obdolženčeve ponovitvene nevarnosti pravilno ni upoštevalo kot relevantno. V izpodbijanem sklepu je dokaze, ki so bili pridobljeni v preiskavi in so odločilni za presojo razlogov za pripor, sodišče prve stopnje natančno povzelo v 7. in 8. točki obrazložitve (med temi tudi del izvedenskega mnenja psihiatrične stroke) in v 9. in 11. točki pravilno zaključilo, da poškodbe, ki jih je utrpel oškodovanec (ko po drugi strani dejstvo, da oškodovanec tudi po lastni izjavi nobenih poškodb ni utrpel), utemeljujejo sum, da je obdolženec kaznivo dejanje storil na način, ki mu ga očita tožilstvo.

8Glede na obtožbo naj se tako obdolženec oškodovanca ne bi bal, temveč naj bi ga nasprotno, potem, ko je zaspal, poskušal zahrbtno umoriti. Spečega oškodovanca naj bi najprej davil, dokler ni izgubil zavesti, nato pa naj bi ga s kijem, v katerega je bilo zabitih šest žebljev, večkrat silovito udarjal po glavi in mu povzročil številne poškodbe, zatem pa v prepričanju, da ga je ubil, kraj zapustil. Kot mu očita obtožba, naj bi kaznivo dejanje storil na zahrbten način, ker sta bila do tedaj z oškodovancem nerazdružljiva prijatelja, ki sta skupaj trenirala in je oškodovanca vsak dan obiskoval, kot tudi te noči, ko oškodovanec zaradi zaupanja vanj ni poskrbel, da bi vrata za njim zaklenil, kar naj bi obdolženec izkoristil in pred vrati počakal, da je oškodovanec zaspal ter mu s tem onemogočil odpor. Okoliščine, ki jih je v 13. točki obrazložitve ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek o visoki stopnji ponovitvene nevarnosti obdolženca, čeravno zaradi kaznivih dejanj še ni bil obsojen. Izmed teh okoliščin je izpostaviti, da naj bi obdolženec oškodovanca napadel brez vsakršnega povoda, ob tem, ko naj bi mu bil slednji prijateljsko naklonjen, kar vodi v zaključek, da naj bi bil obdolženec povsem nepredvidljiv.

9Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se okoliščine, ki so že ob odreditvi pripora utemeljevale zaključek o begosumnosti obdolženca, in jih je sodišče prve stopnje ponovno navedlo v 12. točki obrazložitve, tudi od zadnjega odločanja o priporu, niso spremenile. Zagovornica je iste razloge uveljavljala tudi v prejšnjih pritožbah in je sodišče na vse pritožbene navedbe glede tega pripornega razloga že odgovorilo.

10Pravilni pa so tudi zaključki sodišča prve stopnje glede neustreznosti drugih omejevalnih ukrepov, torej neogibnosti pripora in njegove sorazmernosti v razmerju do pravice obdolženca do osebne svobode, kot je sodišče prve stopnje obrazložilo v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so še vedno podani vsi razlogi za pripor, ki je tudi glede na njegovo trajanje in potek postopka, še naprej upravičen, očitane kršitve pa niso podane, je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena (tretji odstavek 402. člena ZKP).