VSRS Sklep I Up 130/2025

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 81. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, vloženo 2. 2. 2023, v kateri je navedena tožeča stranka družba A., d. o. o. Iz obrazložitve je razvidno, da je Upravno sodišče ugotovilo, da je bila ta družba 28. 1. 2022 izbrisana iz hrvaškega sodnega registra in zato v času vložitve tožbe družba A., d. o. o., ni več obstajala in torej nima sposobnosti biti stranka sodnega postopka (prvi odstavek 76. člena ZPP).

2Zoper ta sklep Upravnega sodišča je pooblaščenec B. B. v imenu družbe A., d. o. o., vložil pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da o tožbi vsebinsko odloči, toženki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. Poudarja, da ji je toženkina nezakonita odločba preprečila nadaljnje poslovanje, zaradi česar je bil zoper njo uveden stečajni postopek. Zato meni, da izkazuje pravni interes za pritožbo, saj je treba ugotoviti nezakonitost toženkinega ravnanja. S tem bi se preprečilo morebitne nadaljnje primere takšnih kršitev. Navaja, da je bilo pooblastilo dano za celotni davčni postopek, kar pomeni, da formalno ni prenehalo, zato ne more biti razlog za zavrženje tožbe.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

4Pritožba ni dovoljena.

5Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila družba A., d. o. o., v času vložitev tožbe že izbrisana iz hrvaškega sodnega registra in da to med strankama ni sporno. Tudi pritožbene navedbe tej ugotovitvi ne nasprotujejo.

6Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Podana mora biti v vseh fazah postopka, na njen obstoj pa mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).¹ Ta zahteva velja tudi za pritožbeni postopek v upravnem sporu.

7Kot pritožnica nastopa pravna oseba, ki je bila izbrisana iz hrvaškega sodnega registra. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku določa, da se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada (četrti odstavek 87. člena v zvezi s prvim odstavkom 17. člena), v obravnavanem primeru torej hrvaško pravo. Sposobnost biti stranka tuje pravne 0sebe se zato presoja po pravu njene države.²

8V skladu s 4. členom hrvaškega Zakona o gospodarskih družbah družba z izbrisom iz sodnega registra izgubi status pravne osebe. Tudi po hrvaškem procesnem pravu neobstoječa (pravna) oseba nima sposobnosti biti stranka. Hrvaški Zakon o upravnem sporu v prvem odstavku 18. člena določa, da je tožnik fizična ali pravna oseba, ki meni, da so bile njene pravice in pravni interesi kršeni s posamično odločitvijo, dejanjem javnopravnega organa ali z nesprejetjem posamične odločitve ali dejanja javnopravnega organa v zakonsko predpisanem roku ali s sklenitvijo, odpovedjo ali izvršitvijo upravne pogodbe.

9Ker je pritožnica prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka (tretji odstavek 286. člena hrvaškega Stečajnega zakona), nima pravnega naslednika. Pomanjkanja sposobnosti biti stranka se zato ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP). Iz navedenih razlogov pritožba, vložena v imenu pravne osebe, ki ne obstaja več, ni dovoljena.

10Glede na obrazloženo je pritožba, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.

K II. točki izreka

11Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Ta se v upravnem sporu uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).
² Presoja odpravljivosti napak glede te sposobnosti pa se opravi po našem pravu. Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča II Ips 398/2009 z dne 23. 7. 2009.