VSC Sodba I Cpg 69/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo (I.), da je tožena stranka (toženec) dolžna tožeči stranki (tožnici) v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati znesek 1.828,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.584,53 EUR od dne 10.6.2024 dalje do plačila, od zneska 151,62 EUR od dne 21.6.2024 dalje do plačila in od zneska 92,23 EUR od dne 21.9.2024 dalje do plačila, ter (II) da je toženec dolžan v roku 8 dni povrniti tožnici 345,66 EUR izvršilnih in pravdnih stroškov in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila.

2Zoper predmetno sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in s predlogom, naj se izpodbijana sodba upoštevaje naravo prekoračitve bodisi razveljavi bodisi spremeni tako, da bo izrek sodbe skladen s pripoznanim tožbenim zahtevkom. V pritožbi povzema tožničin tožbeni zahtevek in izrek sodbe ter navaja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek in tožnici prisodilo več kot je zahtevala, saj je z izrekom plačilne obveznosti tožencu, ki mora tožnici povrniti denarne zneske v roku 15 dni od vročitve sodbe, skrajšalo rok za izpolnitev obveznosti za vsaj 8 dni, kot pa, če bi sledilo tožbenemu zahtevku, po katerem bi obveznost toženca nastopila šele po pravnomočnosti sodbe. Povedano drugače, toženec je svojo obveznost dolžan izpolniti v roku 15 dni od vročitve prvostopenjske sodbe, po tožbenem zahtevku pa bi svojo obveznost izpolnil šele v roku 15 dni po pravnomočnosti prvostopenjske sodbe, kar predstavlja vsaj 8 dnevno razliko.

3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženec sodbo sodišča prve stopnje v sporu majhne vrednosti izpodbija iz dopustnega pritožbenega razloga (prvi odstavek 458. člena Zakona pravdnem postopku (ZPP)). Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (glej. 2. člen, tretji odstavek 338. člena in tretji odstavek 350. člena ZPP). Vendar v konkretni zadevi ni podana zatrjevana prekoračitev tožbenega zahtevka.

6Tožnica s tožbenim zahtevkom ni zahtevala plačila terjatve v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, ampak je zahtevala plačilo terjatve v roku 15 dni. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave toženca zavezalo k plačilu v roku 15 dni od vročitve sodbe, ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka. Gre le za določitev oziroma konkretizacijo (zakonskega) paricijskega roka. Odločitev o teku paricijskega roka od vročitve odločbe dalje je skladna s 313. členom ZPP. Tožnici ni bilo prisojeno več kot je zahtevala. Tudi v primeru, če tožnica ne bi zahtevala plačila v roku, bi sodišče prve stopnje na podlagi 313. člena ZPP moralo določiti paricijski rok, ki prične teči z vročitvijo odločbe. Sicer v sporih majhne vrednosti paricijski rok znaša 8 dni (četrti odstavek 458. člena ZPP), vendar je sodišče prve stopnje pravilno ostalo v okviru (pripoznanega) tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala plačilo terjatve v roku 15 dni.

7Po ugotovitvi, da ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve procesnega prava (tretji odstavek 338. člena v zvezi s 350. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8Toženec, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).