VSL Sklep IV Cp 1440/2025

I. Pritožba se zavrne in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške za odgovor na pritožbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljic za izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini, ker je ocenilo, da nasilje nasprotnega udeleženca ni verjetno izkazano (1. točka izreka sklepa), predlagateljicama pa je naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrneta stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (2. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep glede stroškov (2. točka) se pritožujeta predlagateljici, ki predlagata, da se ta del sklepa spremeni tako, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške. Opozarjata, da v postopkih po ZPND sodišče odloča po prostem preudarku. Odločitev sodišča je nepravilna, saj sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin primera. Ne bi smelo upoštevati, da gre za spor o vzgoji in varstvu oz. da sta v tem smislu s strani obeh staršev vložena predloga. Smiselno navajata, da sodišče predloga ni zavrnilo, ker bi ugotovilo, da nasprotni udeleženec nikoli ni izvajal nobenega nasilja, pač pa zato, ker je ocenilo, da okoliščine ne terjajo izrek ukrepov upoštevaje načelo sorazmernosti. Nasprotni udeleženec je tudi po prejemu predmetnega izpodbijanega sklepa predlagateljico žalil in ustrahoval. Odločitev je nepravična, saj je prva predlagateljica stara 19 let in živi od socialnih transferjev, druga predlagateljica pa je še dojenček; plačilo stroškov lahko ogrozi njuno preživljanje. Pritožba navaja, da je sodna praksa v takih primerih drugačna (VSL IV Cp 596/2020, IV Cp 1358/2019).

3Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev ter opredelil stroške, nastale s podanim odgovorom.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravilno je pritožbeno stališče, da v skladu z 8. odst. 22.a čl. Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v postopkih po ZPND sodišče o stroških odloča po prostem preudarku, da mora upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in da uspeh v postopku ni edini kriterij za porazdelitev stroškovnega bremena, vendar je sodišče prve stopnje te okoliščine upoštevalo. Sodišče prve stopnje je tudi navedlo razloge za svojo odločitev, pri čemer kriterij uspeha v postopku ni bil edini razlog za sprejeto odločitev; iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveno okoliščino upoštevalo nepotrebnost postopka, ker nasilje ni bilo izkazano, pač pa gre za spor glede vzgoje in varstva nad drugo predlagateljico. To je v konkretnem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča pomembna okoliščina, saj postopek po zakonu, katerega namen je ščititi žrtve družinskega nasilja, ni namenjen urejanju družinskih razmerij, denimo v primeru spora o vzgoji in varstvu mladoletnega otroka. Res bi iz dikcije v 53. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje (da nasprotni udeleženec ni izvajal nasilja, ki bi terjalo izrek ukrepov) po nasprotnem argumentu lahko izhajalo, da je nasilje nasprotnega udeleženca sicer izkazano, a ne v meri, ki bi terjala predlagane ukrepe. Vendar iz predhodne obrazložitve dovolj jasno izhaja, da predlagateljici nasilja nista bili žrtvi nasilja nasprotnega udeleženca in da od njega nista bili ogroženi (glej zlasti zaključke v tč. 51. obrazložitve), pač pa, da so se v nekaterih dogodkih vsi počutili žrtve (tč. 23), da je enkrat celo nasprotni udeleženec klical policijo (tč. 26.) in da je predlagateljica izrecno izpovedala, da nanjo osebno nikoli ni vpil ali bil do nje kakorkoli drugače nasilen (tč. 25).

6V sodni praksi je prevladujoče stališče, da v primeru, ko predlagatelji v postopku po ZPND v končni fazi ne uspejo - kar implicitno pomeni, da je bil predlog vložen neutemeljeno - tudi nosijo stroške postopka.¹ V pritožbeno citiranih zadevah je sodišče res razbremenilo plačila stroškov mladoletnega udeleženca (v prvem primeru sta se oba roditelja o tem strinjala, druga zadeva pa se na prvo sklicuje, argument je bil obakrat načelo pravičnosti), vendar velika večina odločb te distinkcije ne uveljavlja; mladoletni udeleženec deli procesni položaj in s tem stroškovno usodo roditelja, ki ga je kot zakoniti zastopnik zastopal in je nastopal v isti procesni vlogi, saj je ta tisti, ki je tudi mladoletnemu otroku stroške (po nepotrebnem) dejansko sploh povzročil. Sicer bi lahko prihajalo tudi do zlorab pri vlaganju tovrstnih (in neutemeljenih) predlogov v imenu mladoletnega otroka. Argument slabega finančnega položaja lahko predlagateljici uveljavljata v postopku oprostitve stroškov postopka ali brezplačne pravne pomoči, ki jo je tekom tega postopka predlagateljica tudi prejela (odločba Bpp 660/2025 z dne 21. 3. 2025).

7Glede na povedano je sodišče prve stopnje o stroških postopka po ZPND odločilo pravilno. Ker pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo niti izrecno uveljavljanih niti uradoma upoštevnih (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)) kršitev, je na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

8Predlagateljici, ki s pritožbo nista uspeli, pritožbenih stroškov nista priglasili. Vložen odgovor na pritožbo je argumentacijsko brez dodane vrednosti glede na podane argumente sodišča prve stopnje, zato kljub temu, da ima udeleženec do te vloge formalno pravico, jo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nekoristno in tedaj nepotrebno vlogo, zato strošek zanjo trpi nasprotni udeleženec sam (155. čl. ZPP in 42. čl. ZNP-1).

¹ Glej npr. sklepe VSL IV IV Cp 555/2023, IV Cp 986/2022, IV Cp 279/2022, IV Cp 596/2020, IV Cp 1259/2021, IV Cp 1358/2019 in IV Cp 86/2019 ter sklep VSM I Cp 771/2020.