VSL Sklep II Cp 1163/2025

I. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah št. I N 29/2024 z dne 22. 10. 2025 se zavrne in se izpodbijani del sklepa potrdi.

II. Zavržeta se pritožbi zoper izpodbijana dela sklepov Okrajnega sodišča v Domžalah št. I N 29/2024 z dne 4. 3. 2025 (tj. II. točko izreka in del predzadnje alineje III. točke izreka, ki se nanaša na plačilo stanovanja v Beogradu za A. A.) in št. I N 29/2024 z dne 14. 4. 2025 (tj. prvo alinejo I. točke izreka).

1Sodišče prve stopnje odloča o postavitvi 58-letnega nasprotnega udeleženca pod skrbništvo. S prvim izpodbijanim sklepom je sestri nasprotnega udeleženca priznalo položaj udeleženke v delu postopka, ki se nanaša na odločanje o izbiri skrbnika (I. točka izreka), zavrnilo pa je njeno udeležbo v delu postopka, ki se nanaša na vprašanje, ali potrebuje nasprotni udeleženec postavitev pod skrbništvo in v kakšnem obsegu (II. točka izreka). Že pred tem je enak obseg udeležbe priznalo ženi nasprotnega udeleženca, o udeležbi njegovega sina, ki je bila prijavljena pozneje, sodišče še ni odločilo. Z drugim izpodbijanim sklepom je sodišče nasprotnemu udeležencu na predlog centra za socialno postavilo začasno skrbnico, za začasno skrbnico imenovalo B. B. (sosedo nasprotnega udeleženca) in ji določilo naloge, s tretjim je začasni skrbnici določilo dodatne naloge.

2Zoper dele vseh treh sklepov, citirane v izreku, se pritožuje sestra nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju sestra in pritožnica). Odločitvi o zavrnitvi udeležbe očita absolutno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka. Odvzeta naj bi ji bila z njo možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločanje o njenih pravicah oziroma dolžnostih. Če bo namreč imenovana za skrbnico, bo morala opravljati vse naloge, ki ji jih bo določilo sodišče. Pogojev iz 5. člena Zakona o nepravdnem postopku¹, pod katerimi sme sodišče odločiti, ne da bi pred tem dalo udeležencem možnost izjave, po njenem mnenju ni. Opustitev pritožničinega sodelovanja v postopku naj bi bila tudi v očitnem nasprotju s pravicami in pravnimi interesi nasprotnega udeleženca - to pa zato, ker ne bo mogoče vsestransko razjasniti, koga je najprimerneje imenovati za skrbnika. Dodaja, da nasprotnega udeleženca sorodniki najbolje poznajo in lahko z navedbami in dokaznimi predlogi najbolj učinkovito pripomorejo k razjasnitvi tega, ali oseba potrebuje skrbništvo in v kakšnem obsegu. Da je sama udeleženka postopka, po njenem izhaja že iz 21. člena ZNP-1 - nanjo se bo odločba neposredno nanašala, saj sodišče odloča o tem, ali bo imenovana za skrbnico. Poleg tega pritožnica v postopku varuje tudi svoje koristi zagotoviti si stike z bratom, kar naj bi ji žena nasprotnega udeleženca onemogočala. Sodišče prve stopnje naj bi pojem pravnega interesa napak napolnilo (s sklicevanjem na neprimerljivi sklep Dor). Tudi sicer naj bi imela pritožnica položaj udeleženke, ker je predlagateljica tega postopka in je predlog glede na ZNP-1 kot sestra upravičena vložiti. Pritožnica razpravljajoči sodnici očita pristranskost in načrtno onemogočanje pritožnice sodelovati v postopku.

3Pritožbe so bile vročene predlagatelju, nasprotnemu udeležencu in njegovi ženi, pritožbi zoper sklep o postaviti začasne skrbnice in zoper sklep o njenih dodatnih nalogah pa poleg tega še začasni skrbnici in sinu nasprotnega udeleženca (prijavitelju udeležbe, o čigar predlogu sodišče še ni odločilo). Na pritožbo zoper odločitev o pritožničini udeležbi je odgovorila žena nasprotnega udeleženca in predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev. Na pritožbo zoper sklep o postaviti začasne skrbnice sta odgovorila žena nasprotnega udeleženca, ki pritožbi nasprotuje, in njegov sin, ki se s pritožbo strinja. Začasna skrbnica v odgovoru na pritožbo zoper sklep o dodatnih nalogah začasne skrbnice predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba zoper sklep o delni zavrnitvi udeležbe ni utemeljena, drugi pritožbi nista dovoljeni.

O pritožbi zoper delno zavrnitev udeležbe sestre nasprotnega udeleženca (II. točka izreka sklepa z dne 22. 10. 2024)

5Sodišče prve stopnje je presodilo, da sestra nasprotnega udeleženca, ki si, enako kot njegova žena, prizadeva postati njegova skrbnica, nima pravnega interesa za udeležbo v celotnem postopku odločanja o postavitvi nasprotnega udeleženca pod skrbništvo. Njen pravni interes je, sklicujoč se na pravico do družinskega življenja, prepoznalo le v delu, v katerem bo sodišče odločalo o tem, koga naj imenuje za skrbnika nasprotnega udeleženca. Ne pa tudi za odločanje o tem, ali naj se nasprotni udeleženec postavi pod skrbništvo in v kakšnem obsegu. Pritožbeno sodišče se s to presojo, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, strinja.

6Pritožbena argumentacija deloma izhaja iz napačnega pravnega izhodišča. Srž namreč ni v vprašanju, ali je sodišče kršilo 5. člen ZNP-1, ki pod določenimi pogoji dovoljuje omejitev pravice do izjave udeležencem. Pač pa je bistvena pravna dilema, ali je pritožnico treba šteti kot udeleženko celotnega nepravdnega postopka, v katerem odloča sodišče o tem, ali potrebuje njen brat (ki je poročen in ima tri odrasle otroke) postavitev pod skrbništvo in o tem, kdo naj bo njegov skrbnik. O kršitvi 5. člena ZNP-1 bi bilo pojmovno mogoče govoriti (še)le, če bi pritožnica imela tak položaj in bi ji sodišče nato sodelovanje v postopku v določeni meri zožilo.

7Najprej pritožbeno sodišče pojasnjuje najbolj temeljno. Postopek o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo je v celoti posvečen dosegi blaginje ranljivega nasprotnega udeleženca, razumljeni z njegovimi očmi. Zato je zgrešeno pritožbeno razumevanje, da gre pritožnici položaj udeleženke, da bi si tako zagotovila svojo pravico do stikov z bratom.

8ZNP-1 v splošnem delu abstraktno opredeljuje, kdo vse so udeleženci nepravdnih postopkov. To so, kakor določa 21. člen ZNP-1, v prvi vrsti t. i. formalni udeleženci postopka, se pravi predlagatelj (v našem primeru je to center za socialno delo in ne pritožnica) in nasprotni udeleženec (v našem primeru je to A. A.). V razdelku o skrbništvu za odrasle ZNP-1 določa še, da sta zakonita udeleženca tega postopka tudi center za socialno delo (tudi če ni skrbnik) in, če je postavljen, začasni skrbnik (58. člen ZNP-1). Prvi odstavek 64.člena ZNP-1 glede položaja kandidata za skrbnika določa, da ga sodišče zasliši, mu pojasni njegove pravice in obveznosti ter pridobi njegovo privolitev (prvi odstavek 64. člena ZNP-2). Člen 21 ZNP-1 določa še, da je udeleženec postopka tudi tisti, čigar pravni interes utegne biti z odločbo prizadet (t. i. materialni udeleženec postopka).

9V postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo so praviloma udeleženi le t. i. formalni in zakoniti udeleženci (iz 21. in 58. člena ZNP-1), skladno s prvim odstavkom 64. člena ZNP-1 pa v zvezi z izbiro skrbnika tudi kandidat za skrbnika. Priznanje pravnega interesa za materialno udeležbo skladno z 22. členom ZNP-1 je v postopku odločanja o skrbništvu za odrasle izjema.

10V sodobni sodni praksi se zgoščajo stališča, da je tudi v teh postopkih izjemoma vendarle treba pravni interes v smislu 22. člena ZNP-1 razumeti širše kot to običajno velja v klasičnem civilnem pravu.² Tako, da ima značaj pravnega interesa iz globoke vzajemno občutene vezi izvirajoče prizadevanje svojcev, da s svojim delovanjem v postopku prispevajo k čimbolj kakovostni odločitvi za njim bližnjo ranljivo osebo. Takšno - izjemno - razumevanje pravnega interesa, ki ga prežema človekova pravica nasprotnega udeleženca in njegovih svojcev do družinskega življenja, že zato, ker je izjemno, ne pomeni samodejno priznanja polne³ udeležbe vsakemu sorodniku, ki je resen kandidat za skrbnika. Za priznanje polne udeležbe svojca je ključno merilo narava odnosa ranljive osebe s svojcem.⁴ To naravo opredeljujeta globina njune vezi in z njo povezano - pravzaprav iz nje izvirajoče - svojčevo prizadevanje za uresničitev pravic in izbir (ter s tem blaginje) ranljive osebe.⁵ Tipično je, da so najgloblje vezi stkane med najbližjimi svojci, torej tistimi, s katerimi je ranljivi posameznik v jedrni družinski skupnosti. Naš nasprotni udeleženec ima takšne svojce; njegovi ženi je sodišče udeležbo že priznalo, o sinovi še odloča. Okoliščin, zaradi katerih bi bil v pričujočem primeru tudi sestrin odnos z nasprotnim udeležencem take globine in kakovosti - in s tem take narave - da je zato treba še njej priznati pravni interes za udeležbo v celotnem postopku postavitve pod skrbništvo, v procesnem gradivu ni. Zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko sestri ni priznalo polne udeležbe v tem skrbniškem postopku.

11Kot resna kandidatka za skrbnico mora imeti sestra pravico sodelovati v postopku odločanja o izbiri osebe skrbnika, to izhaja že iz prvega odstavka 64. člena ZNP-1. Udeležbo v tem delu postopka je sodišče sestri priznalo. Še več, iz spisa je razvidno, da ji vroča vsa sodna pisanja in vloge udeležencev, vključno z izvedenskim mnenjem, vabi jo na naroke in jemlje na znanje njena procesna dejanja. Ker ji je v tem delu priznalo položaj udeleženke, bo imela vpliv na odločanje sodišča o izbiri skrbnika in tudi možnost pritožbe zoper njo.

12Povedano v prejšnji točki obrazložitve nazorno ilustrira, zakaj očitek o pristranskosti razpravljajoče sodnice in njenem načrtnem onemogočanju pritožnice očitno ni utemeljen.

13Pritožbeni očitki niso utemeljeni, prav tako višje sodišče ni našlo kršitev, na katere je pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku⁶ v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zato je pritožbo zoper izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2025 zavrnilo in ta del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O neupravičenosti pritožb zoper dela sklepov o začasni skrbnici z dne 4. 3. 2025 in dopolnitvi njenih nalog z dne 14. 4. 2025

14Pritožnica je torej udeleženka le tistega dela postopka, ki se nanaša na odločanje sodišča o tem, kdo naj bo skrbnik nasprotnega udeleženca. Vprašanje, ali potrebuje nasprotni udeleženec začasnega skrbnika, kdo naj bo to in katere naloge mora opraviti, je onkraj pritožnici podeljene udeležbe. Zato se zoper sklepa s to vsebino tudi ni upravičena pritožiti. Njeni pritožbi zoper dele sklepov, citiranih v II. točki izreka, je pritožbeno sodišče zato zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) (II. točka izreka).

¹ Uradni list RS, št. 16/19 - v nadaljevanju ZNP-1.
² Tako sklepi VSL II Cp 2023/2024 z dne 20. 12. 2024, VSL I Cp 1299/2024 z dne 26. 9. 2024, VSM III Cp 244/2024 z dne 4. 4. 2024, VSL II Cp 1023/2024 z dne 11. 7. 2023, VSL I Cp 1172/2022 z dne 25. 11. 2022, VSL I Cp 794/2022 z dne 26. 5. 2022, VSL I Cp 209/2022 z dne 3. 3. 2022. Nasprotno stališče, da udeležba svojcev ni mogoča, je zastopano denimo v sklepih VSC I Cp 268/2022 z dne 28. 7. 2022 in VSL II Cp 1767/2020 z dne 20. 20. 2020.
³ Torej udeležbe v celotnem postopku skrbništva.
⁴ Tako nedavne odločbe VSL II Cp 2023/2024, 6. točka obrazložitve, VSL II Cp 1023/2024, 11. točka obrazložitve, in VSL I Cp 1172/2022, 10. točka obrazložitve.
⁵ Isto.
⁶ Uradni list RS, št. 37/07 - ur. p. b. in nasl. - ZPP.