VSM Sklep I Kp 23582/2025

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom II Ks 23582/2025 z dne 14. 4. 2025 na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljšalo pripor zoper obdolženega A. A., kateremu Okrožno državno tožilstvo na Ptuju v obtožnici, vloženi dne 4. 4. 2025 na Okrožno sodišče na Ptuju, očita (so)storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), s hkratnim predlogom, da se zoper obdolženega odrejeni pripor, ki je v teku od dne 1. 4. 2025 od 10.07 ure, podaljša.

2Sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija obdolženčeva zagovornica, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pripor zoper obdolženega odpravi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Preizkus pritožbenih izvajanj in podatki kazenskega spisa kažejo, da je odločitev izvenrazpravnega senata o podaljšanju pripora zoper obdolženega A. A. iz pripornega razloga begosumnosti pravilna in potrebna. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se od odreditve pripora, razlogi, iz katerih je bil pripor zoper obdolženega A. A. odrejen, niso v ničemer spremenili, zato v celoti soglaša in povzema ugotovitve izpodbijanega prvostopenjskega sklepa. Tako ugotavlja, da je obdolženi utemeljeno (so)osumljen storitve obravnavanega kaznivega dejanja ter da so podane posebne okoliščine, na katere je mogoče opreti sklepanje na obstoj pripornega razloga begosumnosti, pa tudi, da je odrejeni (in podaljšani) prostostni ukrep zoper obdolženega sorazmeren posegu v varovano pravico obdolženega do osebne svobode ter neogibno potreben ukrep, podaljšan v skladu z določilom prvega odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava). Pri tem je sodišče prve stopnje odločitev o podaljšanju odrejenega prostostnega ukrepa podprlo s tehtnimi in prepričljivimi razlogi.

5Zagovornica se z zaključki sodišča prve stopnje ne strinja. Obstoju utemeljenega suma sicer ne oporeka, izrazi pa prepričanje o neobstoju pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in obenem zavzame stališče, da pripor tudi ni neogiben za varnost ljudi oziroma potek kazenskega postopka. Tozadevno poudari, da v do sedaj izvedenem dokaznem postopku ni izkazana nobena okoliščina, ki bi potrjevala oziroma nakazovala begosumnost obdolženca, razen okoliščine, da je do danes nekaznovani tujec brez prebivališča v Republiki Sloveniji. Skozi pritožbeno izvajanje razloži, da ima obdolženi, ki je svoje vozilo ustavil takoj po prejemu znakov policistov in tudi dal dovoljenje za preiskavo svojega telefona, zgolj eno prebivališče na sodišču znanem naslovu v Belorusiji, kamor se ga lahko vabi in s tem omogoči normalno izvedbo kazenskega postopka.

6Vendar povzetim poudarkom pritožbe ne gre pritrditi. Sodišče prve stopnje je obstoj pripornega razloga begosumnosti prepričljivo in zadostno utemeljilo v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, katerega zanesljivo primarno veže na obdolženčeve osebne okoliščine, tj. status tujca, državljana Izraela, s stalnim prebivališčem v Belorusiji ter odsotnost kakršnekoli relevantne vezi z Republiko Slovenijo (stalno ali začasno prebivališče, možnost nastanitve, bližnji sorodniki, zaposlitev, vir za zagotovitev eksistence). Pri tem pa zagovornica v pritožbeni tezi prezre prvostopenjsko poudarjen obstoj tudi posebnih okoliščin, na katere gre razumno opreti sklepanje o obstoju pripornega razloga begosumnosti obdolženca, in sicer zagroženo visoko prostostno kazen za obravnavano kaznivo dejanje (od treh do deset let zapora), poleg denarnega kaznovanja. Prav tako zanemari dejstvo, da je obdolženi državljan druge države članice Evropske unije (v nadaljevanju EU), ki mu znotraj območja EU omogoča povsem prosto gibanje, previdno pa zaobide tudi jasno izraženo prvostopenjsko bojazen o možnosti pomoči obdolžencu s strani sostorilcev, za katere je utemeljeno sklepati, da bi mu zaradi zagotovitve lastnih interesov in preprečitve razkritja njihove identitete pomagali pri skrivanju in izognitvi kazenskemu pregonu, s čimer bi obdolženi bistveno otežil ali celo preprečil izvedbo in pravnomočni zaključek kazenskega postopek. Zagovorničino negiranje okoliščine, ki bi potrjevala oziroma nakazovala begosumnost obdolženega, z izjemo, da je tujec, brez prebivališča v Republiki Sloveniji, je zatorej zavajajoče, pritožbeno opozarjanje na njegovo dosedanjo nekaznovanost pa v tem oziru brez pritožbeno pričakovane teže, saj obravnavanemu A. A. prostost ni omejena na temelju ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

7S posplošeno pritožbeno trditvijo, da v danem primeru pripor obdolženca ni neogiben za varnost ljudi oziroma potek kazenskega postopka in pritožbenim poudarkom, da zoper obtožnico obramba ni podala ugovora, zagovornica prav tako ne more prepričati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zadostne razloge za neogibno potrebnost prostostno omejitvenega ukrepa ponudilo v točkah 7 in 8 obrazložitve, ko je pripor ustrezno ovrednotilo kot edini učinkoviti in nujen ukrep za dosego izpostavljenega cilja, tj. za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti med sojenjem, ki ga ne gre nadomestiti z nobenim od milejših ukrepov. Zato se pokaže prvostopenjska izčrpna ocena o neogibnosti odrejenega (in sedaj podaljšanega) pripora zoper obdolženega A. A. kot ustrezna.

8Pritožbeno sodišče dodaja, da se je sodišče prve stopnje s tehtnimi argumenti opredelilo tudi do zahteve po sorazmernosti odrejenega (in sedaj podaljšanega) pripora z naravo in težo obravnavanega kaznivega dejanja ter z namenom uspešne izvedbe kazenskega postopka v razumnem času, tako da je tudi v tem pogledu izpodbijani sklep pravilen in zakonit.

9Glede na ugotovljeno, in ker izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ni obremenjen s kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je bilo treba pritožbo obdolženčeve zagovornice na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrniti kot neutemeljeno.

10Če bo za obdolženega nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tar. št. 74013 Taksne tarife v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.