VSRS Sklep I R 78/2025
ECLI:SI:VSRS:2025:I.R.78.2025Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Temeljni namen delegacije pristojnosti je med drugim tudi potreba po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. V konkretnem primeru okoliščina, da je nasprotni mož višje sodnice na Višjem sodišču v Kopru, ki je razporejena na civilni oddelek, predstavlja podlago za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. Tudi če o pritožbi ne bi odločala žena nasprotnega udeleženca, bi bil lahko okrnjen videz objektivne nepristranskosti (ostalih) sodnikov Višjega sodišča v Kopru. Sodniki istega sodišča se namreč vsekakor poznajo, se vsakodnevno videvajo in sodelujejo.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.
Obrazložitev
1V nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Piranu N 26/2022 je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 2. 2025 odločilo o delitvi solastnine. Nasprotni udeleženec se je zoper sklep pritožil. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala, naj Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče za postopanje v zadevi (odločitev o pritožbi). Predlog utemeljuje z dejstvom, da je toženec mož višje sodnice A. A.. A. A. je sodnica na civilnem oddelku Višjega sodišča v Kopru, ki bi sicer bilo pristojno za odločanje o pritožbi nasprotnega udeleženca.
2Predlog je utemeljen.
3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).
4Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. V obravnavani zadevi je takšna zatrjevana okoliščina dejstvo, da je toženec mož A. A., višje sodnice na Višjem sodišču v Kopru.
5Pregled sodne prakse pokaže, da je Vrhovno sodišče v podobnih okoliščinah predlogu za prenos pristojnosti ugodilo. V zadevi I R 17/2023 je bila takšna okoliščina dejstvo, da je bil tožnik mož upokojene višje sodnice, predlagana je bila delegacija pristojnosti pritožbenega sodišča. Tudi v zadevi I R 12/2002 je bil tožnik mož sodnice, ki sodi pri pristojnem sodišču. V zadevi I R 85/2019 bi lahko vzbudila dvom v sodno nepristranskost sodišča okoliščina, da je kot dolžnik nastopal sodničin mož tega sodišča. Tudi v zadevi I R 105/2024 je bila pristojnost prenesena zaradi dejstva, da je bil toženec mož sodnice, ki je bila pristojna odločati o sporu.
6Temeljni namen delegacije pristojnosti je med drugim tudi potreba po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. V konkretnem primeru okoliščina, da je nasprotni mož višje sodnice na Višjem sodišču v Kopru, ki je razporejena na civilni oddelek, predstavlja podlago za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. Tudi če o pritožbi ne bi odločala žena nasprotnega udeleženca, bi bil lahko okrnjen videz objektivne nepristranskosti (ostalih) sodnikov Višjega sodišča v Kopru. Sodniki istega sodišča se namreč vsekakor poznajo, se vsakodnevno videvajo in sodelujejo.
7Vrhovno sodišče je na podlagi zgoraj navedenega sklenilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Višje sodišče v Ljubljani.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 15. 7. 2025Nazaj na vrh ↑