VSRS Sklep I R 72/2025
ECLI:SI:VSRS:2025:I.R.72.2025Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Običajno gre za osebne povezave med stranko postopka in vsemi sodniki tega sodišča. V obravnavani zadevi je takšna zatrjevana okoliščina dejstvo, da je toženec mož višje sodnice A. A., ki je poprej dolga leta sodila na razpravljajočem sodišču.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.
Obrazložitev
1Okrožno sodišče v Ljubljani je v pravdni zadevi I P 458/2025 predlagalo Vrhovnemu sodišču, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje z dejstvom, da je toženec mož višje sodnice A. A.. A. A. je sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, ki je instančno sodišče razpravljajočemu sodišču. Sodnica A. A. sicer sodi na gospodarskem oddelku pritožbenega sodišča, vendar to odloča tudi o pritožbah zoper odločbe pravdnega sodišča. Poleg tega je bila sodnica A. A. dolga leta sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, torej razpravljajočem sodišču. Sodnico A. A. poleg razpravljajoče sodnice, ki je bila z njo kolegica na pravni fakulteti, poznajo tudi ostali sodniki in sodnice pristojnega sodišča.
2Predlog je utemeljen.
3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).
4Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Običajno gre za osebne povezave med stranko postopka in vsemi sodniki tega sodišča. V obravnavani zadevi je takšna zatrjevana okoliščina dejstvo, da je toženec mož višje sodnice A. A., ki je poprej dolga leta sodila na razpravljajočem sodišču.
5Pregled sodne prakse pokaže, da je Vrhovno sodišče v podobnih okoliščinah predlogu za prenos pristojnosti ugodilo. V zadevi I R 17/2023 je bila takšna okoliščina dejstvo, da je bil tožnik mož upokojene višje sodnice, predlagana pa je bila delegacija pristojnosti pritožbenega sodišča. Tudi v zadevi I R 12/2002 je bil tožnik mož sodnice, ki sodi pri pristojnem sodišču. V zadevi I R 85/2019 bi lahko vzbudila dvom v sodno nepristranskost sodišča okoliščina, da je kot dolžnik nastopal sodničin mož tega sodišča. Tudi v zadevi I R 105/2024 je bila pristojnost prenešena zaradi dejstva, da je bil toženec mož sodnice, ki je bila pristojna odločati o sporu.
6Navedeni primeri sicer niso istovetni s položajem v obravnavani zadevi, sodijo pa v isto pravno množico. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Celju, kar bo v morebitnem pritožbenem postopku tudi onemogočilo, da bi v zadevi odločalo Višje sodišče v Ljubljani, kjer sodi toženčeva soproga.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 18. 7. 2025Nazaj na vrh ↑