VSRS Sklep X DoR 31/2025-7

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravno pravilna razlaga določbe drugega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, da se dohodek od prodaje vina, pridelanega iz doma proizvedenega grozdja, ne šteje kot "pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti", predelava doma pridelanega grozdja v vino pa ne kot kmetijska, ampak kot gospodarska dejavnost?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Sežana, št. 330-518/2018-72 z dne 11. 2. 2021. S to odločbo je navedeni organ odobril pravni posel prodaje kmetijskega zemljišča parc. št. 1439 k. o. ... za ceno 2.380,00 EUR med kupcem A. A. in prodajalcem B. B., ni pa odobril pravnih poslov ostalih zainteresiranih kupcev, ki so prav tako sprejeli prodajalčevo ponudbo za prodajo navedenega zemljišča (med njimi prve tožnice kot vlagateljice predloga za dopustitev revizije).

2V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče med drugim zavrnilo očitek, da je bil status kmeta tožnici že priznan s pravnomočno odločbo UE Sežana z dne 30. 8. 2006. Navedlo je, da gre pri takšni odločbi za ugotovitveno (in ne konstitutivno) odločbo, časovne meje pravnomočnosti takšne odločbe pa se nanašajo le na čas do njene izdaje, zato lahko le za to obdobje učinkuje kot odločba, s katero je pravnomočno rešeno predhodno vprašanje. V odločbi z dne 15. 1. 2019, ki je bila izdana v drugem upravnem postopku odobritve pravnega posla, pa je bilo vprašanje statusa obravnavano le v obrazložitvi odločbe v okviru reševanja predhodnega vprašanja, zato ima učinek samo v tej zadevi. Sklicevalo se je na prvo alinejo 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), po kateri je za status kmeta med drugim odločilno pridobivanje pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti, za kmetijsko dejavnost pa se štejejo vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti (drugi odstavek 24. člena ZKZ). V zvezi z zatrjevanjem tožnice, da je UE zmotno ugotovila višino dohodkov iz njene kmetijske dejavnosti, ker ni upoštevala prihodkov od prodaje vina,¹ je pojasnilo, da iz jezikovno jasnih določb Prilog I in II k SKD izhaja, da je proizvodnja vina iz grozdja (brez izjem) uvrščena med predelovalne dejavnosti, v kmetijsko proizvodnjo in z njo povezane storitve pa je uvrščeno le vinogradništvo. Zavrnilo je tudi očitke o zlorabi predkupne pravice A. A. oziroma navedbe, da ta nastopa kot slamnati kupec, saj okoliščine, ki sta jih navajala tožnika, takšne njegove vloge ne izkazujejo. Glede očitkov o postopkovnih kršitvah v zvezi z ugotavljanjem zatrjevanja slamnatega kupca pa je pojasnilo, da okoliščine, na katere sta tožnika opirala tovrstne trditve, niso sporne in so take, kot so bile zatrjevane, ugotovljene v izpodbijani odločbi.

3Tožnica je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede šestih vprašanj.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje v zvezi z razlago drugega odstavka 24. člena ZKZ in pojma kmetijske dejavnosti ter upoštevnosti dohodkov, doseženih s prodajo vina iz doma pridelanega grozdja, pri ugotavljanju pogoja za status kmeta iz prve alineje prvega odstavka istega člena ZKZ. Zaradi številčnosti pravnih poslov s kmetijskimi zemljišči in posledično upravnih postopkov njihove odobritve ter zaradi spremenjene prakse Upravnega sodišča glede tega vprašanja bo odgovor nanj pomemben za širok krog naslovnikov navedenih zakonskih določb ter za enotno upravno in sodno prakso. Vrhovno sodišče ob tem pojasnjuje, da je v vprašanju izpustilo sklicevanje na 14. člen Ustave, saj protiustavna razlaga ne more biti pravno pravilna, poleg tega se navedbe o enaki obravnavi bistveno različnih položajev (to je kmeta, ki proizvede vino iz doma pridelanega grozdja, in oseb, ki proizvedejo vino iz kupljenega grozdja) nanašajo le na eno od okoliščin, s katero predlagateljica nasprotuje nosilnemu stališču za odločitev o tožbi.

6V preostalem delu je Vrhovno sodišče ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato v tem delu revizije ni dopustilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

¹ Ugotovila je, da je v letu 2017 znašal skupni dohodek tožnice iz kmetijske dejavnosti 7.947,18 EUR, od tega 2.179,76 EUR subvencij, 500,84 EUR vračil trošarine za energente, vrednost sena v višini 2.291,58 EUR in vrednost grozdja v višini 2.975,00 EUR. To je bilo manj od praga iz drugega odstavka 24. člena ZKZ, ki je za leto 2017 znašal 13.015,60 EUR.