VSRS Sklep Dsp 3/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Tožnik je v sporu ..., zahteval izločitev predsednice višjega sodišča, višje sodnice A. A. (v zvezi z odločanjem o zahtevi za izločitev predsednice sodišča prve stopnje). V zahtevi je navajal, da mu predsednica višjega sodišča ni odgovorila na vlogo z dne 3. 7. 2024, s katero je želel pridobiti informacijo o tem, kdaj je višje sodišče v odločanje prejelo njegovo zahtevo za izločitev predsednice sodišča prve stopnje. Ob tem je v zahtevi za izločitev višje sodnice uveljavljal tudi nepravilnost njene odločitve o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednice sodišča prve stopnje.

2Predsednik Vrhovnega sodišča je zahtevo za izločitev predsednice višjega sodišča zavrnil s sklepom z dne 26. 3. 2025.

3Tožnik v pritožbi zoper ta sklep vztraja pri navedbah, ki jih je podal v zahtevi za izločitev. Meni, da ni dolžan posebej pojasnjevati, kako bi morala z njegovo vlogo ravnati predsednica višjega sodišča, saj to določa zakon. Sodniki v konkretni zadevi niso odločali na podlage ustave in zakona, kar potrjuje časovno sosledje dogodkov, pojasnjeno v zahtevi za izločitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik je v zahtevi za izločitev predsednice višjega sodišča uveljavljal odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Po ustaljenem stališču v sodni praksi so te okoliščine podane, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da ni mogoče izključiti pristranskosti (subjektivni test), ali da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test). Pri tem ni odločilen vtis, ki si ga ustvari stranka, pač pa mora biti dvom o nepristranskosti sodišča upravičen v objektivnem smislu.¹

6Predsednik Vrhovnega sodišča je v izpodbijanem sklepu presodil, da tožnikovi očitki o ravnanju predsednice višjega sodišča z njegovo vlogo z dne 3. 7. 2024, ki se je nanašala na poizvedbe v zvezi s postopkom izločitve predsednice sodišča prve stopnje, ne utemeljujejo obstoja odklonitvenega razloga. Poleg tega je tožnik le na splošno izražal nezadovoljstvo s tem, da je predsednica višjega sodišča zavrnila njegovo zahtevo za izločitev predsednice sodišča prve stopnje, kar pa prav tako ne more biti razlog za izločitev predsednice višjega sodišča.

7Tožnik v pritožbi pavšalno navaja, da so vsi sodniki (razpravljajoči sodnik na prvi stopnji, predsednica sodišča prve stopnje, ki je odločala o izločitvi navedenega sodnika ter predsednica višjega sodišča, ki je odločala o izločitvi predsednice sodišča prve stopnje) odločali v nasprotju z ustavo in zakoni ter da je v postopku prišlo do očitnih kršitev ZPP, kar pa v pretežnem delu presega okvir presoje izpodbijanega sklepa, ki se na nanaša le na presojo pravilnosti odločitve predsednika Vrhovnega sodišča o zavrnjeni zahtevi za izločitev predsednice višjega sodišča.

8Predsednik Vrhovnega sodišča v ravnanju predsednice višjega sodišča s prejeto vlogo z dne 3. 7. 2024 utemeljeno ni prepoznal nobene okoliščine, ki bi objektivno vzbujala dvom o njeni nepristranskosti. To, da na tožnikovo vlogo z dne 3. 7. 2024 ni posebej odgovorila, temveč jo je odstopila sodišču prve stopnje, pri katerem se je nahajala zahteva za izločitev predsednice sodišča prve stopnje, v ničemer ne utemeljuje obstoja razloga za izločitev. Enako velja za njeno odločitev o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev predsednice sodišča prve stopnje. Zgolj nezadovoljstvo tožnika s to odločitvijo ne utemeljuje zahtevane izločitve.

9Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10Odločitev je sprejelo soglasno.

¹ Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017 in sklepe Vrhovnega sodišča Cp 48/2019 z dne 28. 11. 2019, Cpg 11/2022 z dne 14. 9. 2022 in druge.