UPRS Sodba I U 1477/2024-8

I. Tožbi se ugodi, odločba predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 246/2018 z dne 23. 7. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da je tožnik dolžan povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi toženkine odločbe št. Bpp 246/2018 z dne 9. 5. 2018 v višini 618,90 EUR, in sicer v štirih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 168,90 EUR zapade v plačilo dne 10. 9. 2024, vsi nadaljnji obroki v višini 150,00 EUR pa vsakega 10. dne v mesecu. Toženka je določila še način izpolnitve obveznosti (II. točka izreka) ter opozorila na posledice neizpolnitve le-te (III. točka izreka).

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na prvi odstavek 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotavlja, da je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP (za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter v postopku mediacije v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, IV P 968/2018), uspel in je na podlagi sodbe, s katero je bil omenjeni postopek zaključen, prejel premoženje v znesku 5.100,00 EUR. To premoženje ne predstavlja izjeme po drugem odstavku 48. člena ZBPP, zato je tožnik dolžan vrniti znesek 618,90 EUR, ki je bil plačan iz naslova BPP.

3Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri pritrjuje ugotovitvi toženke, da je v postopku uspel, vendar prisojenega zneska iz pravdnega postopka od tožene stranke (A. A.) nikoli ni prejel, saj je le-ta brez premoženja, iz katerega bi se tožnik lahko poplačal. Ker se v vmesnem času zaradi selitve in težav pri spremembi naslova za sprejemanje pošiljk ni seznanil s pozivi toženke o tem, ali je s strani toženke prejel prisojeni znesek v višini 5.100,00 EUR, je toženka izdala izpodbijano odločbo. Vztraja, da ni nikoli prejel nakazila s strani A. A., zato prvega odstavka 48. člena ZBPP ni mogoče uporabiti. Poleg tega tretji odstavek 48. člena ZBPP določa, da se v nobenem primeru od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Obveznost povrnitve stroškov je torej vezana na dva pogoja, in sicer uspeh prosilca v postopku ter dejansko pridobitev premoženja. Glede na podano dejansko stanje je očitno, da je odločitev toženke neutemeljena ter posledično protipravna. Sodišče naj zato izpodbijano odločbo razveljavi in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise zadeve.

5Tožba je utemeljena.

6V predmetni zadevi ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 246/2018 z dne 9. 5. 2018 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter v postopku mediacije v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV P 968/2018, zaradi plačila 9.000,00 EUR s pripadki ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz naslova BPP je bil izvajalcu BPP, odvetniški družbi dr. B. B., o. p., d. o. o., izplačan znesek 791,29 EUR. Sporno je, ali so izpolnjeni pogoji za vračilo izplačane BPP v skladu s prvim odstavkom 48. člena ZBPP.

7ZBPP v prvem odstavku 48. določa, da je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Izjema od te dolžnosti vrnitve stroškov je določena v drugem odstavku 48. člena ZBPP, ki določa, da upravičenec do BPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. Iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP izhaja, da se od upravičenca do BPP ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil.

8Kot pravilno opozarja tožnik, je po citirani zakonski določbi dolžnost vračila sredstev BPP vezana na dva pogoja: na uspeh prosilca v postopku ter na dejansko pridobitev premoženja, to je v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi pravnomočne sodbe pridobil premoženje, ki ga pred tem (to je pred izdajo sodbe) ni imel (t.i. novo premoženje), kar pomeni, da si je s pomočjo BPP, ki jo je prejel (in ki je tudi krila stroške zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem), izboljšal svoj premoženjski položaj.

9Med strankama ni sporna izpolnitev prvega pogoja, tj. da je tožnik v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV P 968/2018, za katerega mu je bila dodeljena BPP, uspel. S sodbo je bilo toženi stranki, A. A., naloženo plačilo 5.100,00 EUR. Sporno pa ostaja, ali je tožnik navedeni znesek dejansko prejel.

10Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik na podlagi sodbe IV P 968/2018 prejel znesek 5.100,00 EUR. Kako je do tega sklepa oziroma ugotovitve prišla, toženka ne pojasni. Iz razlogov izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, da bi toženka tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe pozvala na izjavo v zvezi z navedenimi okoliščinami. Tožnik je lahko šele v tožbi prvič ugovarjal, da nakazila oz. plačila ni nikoli prejel.

11Med strankama je tako ostalo sporno vprašanje glede dejanskega prejema premoženja, saj tožniku v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno, da se o tem izjavi. Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku omogočiti, da se izreče o pomembnih dejstvih za odločitev in mu omogočiti, da uveljavlja in zavaruje svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Določbe ZBPP, ki jih je toženka uporabila, sicer ne vsebujejo izrecne zahteve o tem, da mora imeti stranka pri odločanju po VII. in X. poglavju ZBPP pravico do izjave v postopku, to pa ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP v ZBPP izključena. Ta možnost ne sme biti zagotovljena zgolj formalno, ampak mora imeti stranka možnost polne vsebinske izjave. Ker v predmetni zadevi navedeno ni bilo upoštevano, je kršitev prvega odstavka 9. člena oziroma prvega odstavka 138. člena ZUP imela vpliv na zakonitost odločitve, s tem pa je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožnik v tožbi sicer omenja domnevni poziv, vendar se sodišče do te trditve ne more opredeliti. Toženka sama namreč ne trdi, da bi mu poziv poslala, zato je sodišče pri odločitvi izhajalo iz v odločbi navedenega procesnega dejanskega stanja, po katerem je bila odločba izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

12Sodišče je iz navedenega razloga tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala ponovno odločiti v skladu s stališči iz te sodbe.

13Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

14Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je bilo tožbi ugodeno, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), kar skupaj z 22 % DDV znaša 347,70 EUR.

15Ob tem sodišče dodaja, da je tožnika v predmetnem upravnem sporu odvetnik zastopal na podlagi dodeljene BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe (odločba Bpp št. 260/2024-8 z dne 28. 8. 2024), za takšne primere pa ZBPP določa, da so nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca stroški sodnega postopka (prvi odstavek 46. člena ZBPP). Ker dodeljeni odvetnik organu za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS ni vrnil napotnice, mu organ ni odmeril stroškov za izvajanje predmetne BPP, zato je toženka ves zgoraj navedeni znesek dolžna nakazati tožniku.