VSL Sklep IV Cp 942/2025

I. Pritožbama predlagatelja in udeleženke se ugodi in se:

- I. točka izreka spremeni tako, da se besedilo: "obdobje 6 mesecev" nadomesti z besedilom: "obdobje 12 mesecev" in za drugo alinejo doda alineja: "- nasprotni udeleženec se mora vključiti v svetovanje v okviru Društva za nenasilno komunikacijo ali druge nevladne organizacije, namenjene treningu nenasilne komunikacije."

- III. točka izreka spremeni tako, da se iz besedila črta: "ter glede vključitve v svetovanje v okviru Društva za nenasilno komunikacijo ali druge nevladne organizacije".

II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepovedalo navezovati stike z udeleženko A. A., na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb. Prepovedalo mu je objavljanje njenih osebnih podatkov, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov ter osebnih spisov, ki se nanašajo nanjo (I. točka izreka sklepa). Za primer kršitve katere od prepovedi je nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 500 EUR (II. točka izreka sklepa). V preostalem delu, to je glede prepovedi za obdobje, daljše od šestih mesecev, prepovedi zadrževanja v bližini stanovanja, kjer A. A. živi, približevanja krajem, kjer se običajno nahaja (delovno mesto, šola, prebivališče njenih staršev in njenih sorodnikov), glede prepovedi vzpostavljanja srečanj ter glede vključitve v svetovanje v okviru Društva za nenasilno komunikacijo ali druge nevladne organizacije, je predlog zavrnilo (III. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da pravno sredstvo zoper sklep ni suspenzivno in da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (IV. in V. točki izreka sklepa).

2Zoper sklep se pritožujejo vsi udeleženci postopka. Udeleženka postopka je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca in predlagala njeno zavrnitev.

3Predlagatelj se pritožuje zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa. Navaja, da ima udeleženka zaradi dlje časa trajajočega psihičnega nasilja izkazane psihične stiske ter posledično zdravstvene težave. Meni, da se žrtev od dolgoročnega, kontinuiranega psihičnega nasilja ne more opolnomočiti v kratkem obdobju šestih mesecev, potrebovala bo več časa, zato je nujno, da sodišče izreče prepoved za najdaljše možno obdobje, to je 12 mesecev. Nasprotni udeleženec bo lahko predelal svoje stiske le na način, da se ga usmeri v usmerjeno, strokovno svetovanje. Brez strokovnega svetovanja pri osebi, ki izvaja tako hudo obliko psihičnega nasilja, ni mogoče pričakovati sprememb. Nasprotni udeleženec je sam izpovedal, da je šlo za pisanje v globoki čustveni stiski in da se zaveda, da gre pri njem za odvisnost od odnosov. Predlagatelj meni, da nasprotni udeleženec zgolj z obiskovanjem različnih predavanj in branjem knjig ne bo zmogel spremeniti odnosa, ki ga ima do udeleženke; potrebuje poglobljeno, strokovno usmerjeno obravnavo.

4Tudi udeleženka postopka izpodbija I. in III. točko izreka sklepa, iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Na podlagi zgodovine nasilnih ravnanj s strani nasprotnega udeleženca je prepričana, da je izrečeno trajanje ukrepa prekratko, da bi nasprotni udeleženec s svojim početjem prenehal. Glede na to, da je dvanajstmesečno trajanje ukrepa predlagal Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ki je strokovna institucija, je to nedvomno utemeljeno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, so bila nasilna dejanja izvajana sistematično in načrtno, z veliko vztrajnosti. Poleg tega sta tako CSD ... kot CSD ... z nasprotnim udeležencem v preteklih letih izvedla več svetovanj, vendar ga navedeno ni odvrnilo od izvajanja nasilnih dejanj. Nasprotni udeleženec je na primer dne 23. 8. 2024 poslal elektronsko pošto, ki je vsebovala občutljive osebne podatke o udeleženki in skupnih mladoletnih hčerkah na več kot sto naslovov. Sporočila so bila poslana tudi tik pred zaslišanjem pred sodiščem prve stopnje, čeprav naj bi nasprotni udeleženec takrat že imel določen uvid v nesprejemljivost svojih ravnanj. Vztraja, da bi moral biti določen maksimalni rok trajanja ukrepa, poleg tega bi moral biti nasprotni udeleženec napoten v usmerjeno svetovanje.

5Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper I., II. in V. točko izreka sklepa, iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Navaja, da je dokazni postopek pokazal, da z udeleženko ne komunicira niti v živo niti po telefonu, zato ni podlage, da bi se mu prepovedalo vstopiti v stik tudi na druge načine. Ker sklep ne vsebuje razlogov o tem, je podana bistvena kršitev postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo izreči ukrep le glede elektronskih sporočil. Nadalje navaja, da je treba imeti v uvidu, da sta udeleženka in nasprotni udeleženec starša dveh mladoletnih hčerk, ki sta jima zaupani v skupno varstvo in vzgojo. Glede na skupno starševstvo sta dolžna vzdrževati komunikacijo glede skupnih otrok. V odločbi sodišča, s katero sta bili hčerki zaupani v skupno varstvo in vzgojo, so namreč določeni le stiki in preživnina, o ostalih stvareh pa se morata redno usklajevati. Na podlagi številčnosti sporočil ni mogoče sklepati na sistematično nadlegovanje. Način komunikacije nasprotnega udeleženca je zgolj izgovor udeleženke, da ta ni komunicirala z nasprotnim udeležencem oziroma v nobenem pogledu izvajala skupnega varstva in vzgoje. Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo o prepovedi vzpostavljanja stikov dejansko pravno podprlo nadaljnje izključevanje nasprotnega udeleženca iz skupnega varstva in vzgoje. Hčerki bosta sedaj postali središče celotne komunikacije, kar je zanju čustveno obremenjujoče in ni v njuno korist. Sodišče prve stopnje je odločilo mimo trditev predlagatelja, saj je ta zgolj delno zatrjeval besede, ki so ugotovljene v 14. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je torej samo napravilo natančno analizo elektronskih sporočil, pri čemer predlagatelj ni postavil trditev in konkretiziranih navedb v tej smeri. Nasprotni udeleženec je tekom postopka podrobno pojasnil razloge, zaradi katerih je čustveno vznemirjen ter da je v svoji čustveni vznemirjenosti tudi kdaj napisal besede, ki se s kritične distance lahko zdijo neprimerne. Navaja, da je udeleženka postopka v tem postopku najmanj trikrat evidentno lagala, pri čemer njene laži ostajajo nekaznovane. Zato ni čudno, da je nasprotni udeleženec prizadet in v hudi čustveni stiski. Sodišče prve stopnje je v celoti ignoriralo razloge, ki so nasprotnega udeleženca vodili k temu, da je pošiljal za sodišče prve stopnje sporna sporočila. Nasprotnega udeleženca je pravna država pustila na cedilu, socialnega in sodnega sistema na podlagi izkušenj ne dojema kot pravičnega. Ko država preko svojih institucij ne vzdržuje vsaj pretežno pravičnega sistema, se stvari začnejo urejati izven državnih sistemov. Navaja, da je bistvo nasilja v podrejenosti žrtve, da pa to ne velja za udeleženko. Ta ni v podrejenem položaju strahu in nemočna. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede njene nemoči in podrejenosti povsem napačno ugotovilo. Na to kaže tudi ravnanje, ko je njegova elektronska sporočila blokirala le za določen čas, nato pa je njegova sporočila dajala v posebno mapo za primer, da jih bo še kdaj potrebovala. Iz tega izhaja, da je popolnoma opolnomočena in da načrtno, tudi s hranjenjem elektronskih sporočil, ohranja nadvlado nad nasprotnim udeležencem. Kot odgovor na svoja elektronska sporočila je prejemal sporočilo, da njegovo elektronsko sporočilo ni bilo prebrano. Udeleženka se torej z vsebino poslanih sporočil sploh ni seznanila, zato zaradi njih ni mogla biti prizadeta. Do tega se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Glede sporočil, ki jih je nasprotni udeleženec poslal na večje število naslovov, je bilo izpostavljeno, da je bilo to storjeno v njegovi želji po zaščiti hčerk. Iz dokaznega postopka kot nesporno izhaja, da je bila udeleženka v svojem domačem okolju na ... izpostavljena spolnemu nasilju, sedaj pa v to isto okolje pogosto vodi hčerke. Na to so bile opozorjene vse institucije, vendar niso reagirale. Zato ni imel druge možnosti, kot da stare starše in druge sorodnike svojih hčerk obvesti o preteči nevarnosti. Vsa elektronska sporočila v zvezi s tem so povsem utemeljena. Društvo SOS se je neposredno vpletlo v življenje nasprotnega udeleženca izključno na podlagi izpovedi udeleženke, brez preverjanja dejstev. Sodišče bi moralo nasprotnemu udeležencu dopustiti možnost, da na društvu izrazi svoje mnenje. Nasprotuje tudi odločitvi o stroških; ta je zmotna, upoštevaje trenutni uspeh predlagatelja, saj je sodišče prve stopnje ugodilo zgolj dvema izmed številnih predlogov.

6Pritožbi predlagatelja in udeleženke postopka sta utemeljeni. Pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

O pritožbi predlagatelja in udeleženke

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec v elektronskih sporočilih sistematično, načrtno in vztrajno žalil¹. Sporočila je pošiljal zelo pogosto, določena obdobja dnevno. Sporočila je pošiljal v vednost tudi drugim osebam in institucijam (v enem primeru je bilo sporočilo poslano na sto naslovov), v njih pa je, poleg žaljenja, razkrival intimne informacije o predlagateljici. Glede na intenzivnost in ponavljajoča se ravnanja, ki jih nasprotni udeleženec tudi še v pritožbi opravičuje z iskanjem vzrokov na strani udeleženke oziroma sklicevanjem na nezaupanje v socialno in pravno državo, je pritožbena navedba glede trajanja izrečenega ukrepa utemeljena. Ob takih stališčih ni za pričakovati, da bo nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji spontano prenehal; nenazadnje je sporočila z žaljivo vsebino pošiljal tudi še, ko je bil postopek po ZPND že v teku. Izkazana izredno žaljiva vsebina pisanj, njihova pogostost in pošiljanje pisanj tudi na naslove drugih oseb po oceni višjega sodišča narekuje izrek maksimalnega trajanja ukrepa, saj bo udeleženka le na ta način ustrezno zaščitena. Višje sodišče v zvezi s tem izpostavlja načelo sorazmernosti², ki državnim organom nalaga, da ustrezno zaščitijo žrtve, ob hkratnem upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Glede na naravo dejanj, torej izvajanje psihičnega nasilja v obliki pošiljanja elektronske pošte, nasprotni udeleženec z izrekom ukrepa v ničemer ni prizadet pri izvrševanju svojih pravic. Nihče namreč nima pravice do komuniciranja z osebo, ki si tega ne želi. Ker torej pravice nasprotnega udeleženca ne bodo omejene, hkrati pa je izkazano grobo in kontinuirano poseganje v pravice udeleženke, je ustrezna dvanajstmesečna prepoved navezovanja stikov in objave podatkov.

8Utemeljena je tudi pritožbena navedba glede (ne) napotitve v vključitev v svetovanje v okviru Društva za nenasilno komunikacijo ali drugo nevladno organizacijo. Kot že izpostavljeno, iz dokaznega postopka izhaja, da je nasprotni udeleženec zavržno žalil udeleženko postopka oziroma jo na različne načine nizkotno nadlegoval po elektronski pošti, to pa je počel kontinuirano, kar izhaja iz dokumentacije v spisu. Če sodišče izreče ukrep iz 19. člena ZPND, lahko v skladu z 19.a členom ZPND povzročitelja nasilja napoti v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. Trdovratno vztrajanje pri nasilnih dejanjih po oceni višjega sodišča narekuje izrek napotitve v ustrezne programe. Višje sodišče ne deli (pravne) ocene sodišča prve stopnje, ki je na podlagi zaslišanja nasprotnega udeleženca zaključilo, da je ta doživel delni uvid v svoje težave (pri čemer je hkrati ugotovilo, da še ni povsem ozavestil problematičnosti svojih ravnanj), zaradi česar izrek predlaganega ukrepa ni potreben. Kljub temu, da naj bi se nasprotni udeleženec delno zavedal svojih težav, je namreč še v odgovoru na predlog trdil, da "stoji za vsako besedo, izraženo v elektronskih sporočilih; navajal je le dejstva, navajanje dejstev pa ne more biti nasilje", podobno nekritičen do svojih ravnanj pa je tudi še v pritožbi. Kljub morebitnemu delnemu uvidu nasprotnega udeleženca torej zaščita žrtve zahteva izrek predlaganega ukrepa napotitve v program nenasilne komunikacije.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

9Nasprotni udeleženec izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da sta udeleženka in nasprotni udeleženec starša dveh mladoletnih hčerk, ki sta jima zaupani v skupno varstvo in vzgojo, kar zahteva njuno medsebojno komunikacijo. Pri tem spregleda, da izrek prepovedi komunikacije temelji na vsebinah pisanj, ki v ničemer niso bila povezana z urejanjem izvajanja dnevne starševske skrbi, temveč namenjena izključno poniževanju in ustrahovanju udeleženke. Ne drži, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo o prepovedi vzpostavljanja stikov dejansko pravno podprlo nadaljnje izključevanje nasprotnega udeleženca iz skupnega varstva in vzgoje; nasprotni udeleženec je sam postavil svojo potrebo po žaljenju udeleženke pred varovanje koristi otrok. Predstava, da komunikacija, ki je sicer običajno imanentna izvajanju skupnega varstva in vzgoje, zajema tudi neomejeno možnost žaljenja drugega od staršev, je napačna.

10Ne drži, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo trditev predlagatelja; predlagatelj je postavil sklepčen zahtevek, v okviru katerega se je med drugim skliceval na priložena elektronska sporočila.

11Sodišče prve stopnje je obravnavalo tudi navedbe o čustveni vznemirjenosti nasprotnega udeleženca in pravilno zaključilo, da ta ne opravičuje njegovih nasilnih ravnanj. Pritožbeno vztrajanje pri tem, da je imel nasprotni udeleženec iz razlogov na svoji strani pravico žaliti udeleženko oziroma pošiljati žaljive zapise o njej tudi širokemu krogu oseb, kaže kvečjemu na to, da je izrek ukrepa nujen, saj nasprotni udeleženec svojih ravnanj ne razume kot neprimernih. Iz istega razloga je nujna tudi napotitev v strokovno obravnavo, kot že pojasnjeno zgoraj. Napačna je tudi teza nasprotnega udeleženca, da gre žrtvi nasilja varstvo le, če navzven izkazuje določene lastnosti, ki naj potrjevale njen status žrtve. Bistveno je namreč vprašanje, ali so določena ravnanja taka, da bi povprečnega človeka užalila, prizadela, ustrahovala in podobno. Vsebine elektronskih pisanj, ki jih je pošiljal nasprotni udeleženec, temu vsekakor ustrezajo.

Sklepno

12Višje sodišče je pritožbama predlagatelja in udeleženke glede trajanja ukrepov ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1 in 22.a členom ZPND) tako, da se ukrepi izrečejo za obdobje dvanajstih mesecev.

13V zvezi z napotitvijo na svetovanje višje sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje v zadevi izvedlo kontradiktorni postopek, v katerem se je nasprotni udeleženec imel možnost izjaviti o vseh predlaganih ukrepih in njihovem trajanju. Prav tako je imel možnost odgovora na pritožbo, v kateri predlagatelj in nasprotna udeleženka konkretizirano izpodbijata odločitev o (ne)napotitvi v svetovanje, vendar ga ni podal. Ker je torej že sodišče prve stopnje obravnavalo dejanske vidike zatrjevanega nasilja, pri čemer je imel nasprotni udeleženec možnost sodelovati, hkrati pa tekom postopka pred sodiščem prve stopnje niti med pritožbenim postopkom ni podal navedb, ki bi nasprotovale izreku ukrepa napotitve na svetovanje, je višje sodišče pritožbama predlagatelja in udeleženke tudi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND), saj izrek ukrepa predstavlja uporabo materialnega prava.³ Odločilo je, da se je nasprotni udeleženec dolžan vključiti v svetovanje v okviru Društva za nenasilno komunikacijo ali druge nevladne organizacije, namenjeno treningu nenasilne komunikacije. Skladno s tem je korigiralo tudi III. točko izreka.

14Ker v pritožbi nasprotnega udeleženca uveljavljani razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND, kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND).

15Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND).

Stroški

16Osmi odstavek 22.a člena ZPND določa, da se o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Prosti preudarek pomeni, da se odločitev o porazdelitvi bremena stroškov postopka presoja skozi prizmo urejanja razmerij, kot to določa ZPND, ob upoštevanju odločilnih okoliščin konkretnega primera⁴. Višje sodišče se strinja z odmero stroškov sodišča prve stopnje, v okviru katere je ustrezno upoštevalo, da je bilo predlogu le delno ugodeno.

17V skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND vsi udeleženci postopka nosijo svoje pritožbene stroške.

¹ V elektronskih sporočilih je med drugim zapisal: fuknjena baba, fuknjena čez plafon, fuknjen osebek, sprevrženka, pokvarjenka, zahrbtna, manipulatorska, izkoriščevalska, bolna čez vse meje, narcisa, največja kurba, najbolj bolestni, sprevrženi, izprijeni, hudobni izmeček naše vrste, brezvestni, uničevalni, egoistični primerek, prasica bolana, gnoj od človeka, da je motena, da ima hudo osebnostno motnjo, klinični znak vsesplošne fuknjenosti, bolna izkoriščevalska prasica, da je legalno ugrabila hčerki, naj jo stvarnik čimprej pokliče k sebi na inventuro in nagradi z največjimi globinami pekla ipd. Pošiljal je žaljive čestitke in elektronska sporočila s spletnimi povezavami na članke, kot na primer o novorojenčku, najdenem v smeteh, dojenčku, ki je umrl, ker ga je mati pustila v pečici ipd., pri čemer je pripisal besedilo o podobnosti z udeleženko.
² Predlog ZPND - prva obravnava - EPA 1654-IV, Poročevalec Državnega zbora z dne 27. 9. 2007, 2. poglavje (Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona); načelo ohranja tudi veljavni ZPND.
³ Smiselno primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani sklep II Cp 2201/2012 z dne 11. 9. 2013.
⁴ Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 596/2020 z dne 3. 4. 2020.