UPRS Sodba II U 423/2022-19

I. Tožbi se ugodi. Odločba Inšpektorata Republike Slovenije št. 06122-2313/2020-31 z dne 1. 4. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 € v roku 15 dni od prejema sodbe.

1Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje odločil, da mora tožeča stranka kot inšpekcijski zavezanec takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo: 1.) preboja obodne oz. fasadne stene za izvedbo dveh odprtin za balkonska vrata dimenzij 230 x 140 cm in 2.) preboja nosilne stene za izvedbo odprtine za vrata dimenzije 200 x 90 cm na naslovu ..., na zemljišču s parc. št. 2087/19, k. o. ..., št. stavbe 3560, del stavbe št. 2, saj sta izvedena brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja (1. točka izreka). Odločil je, da mora tožeča stranka na svoje stroške v 30 dneh po vročitvi te odločbe odstraniti oba preboja in vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške (2. točka izreka), ter da se bo v primeru, če ne bo izvršila odrejene obveznosti, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti s prisilitvijo po drugih osebah (3. točka izreka), ob tem je določil prepovedana dejanja: vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti; promet z njimi ali zemljišči na katerem so; overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov (4. točka izreka) ter da se obravnavani objekt označi s tablo (5. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (6. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (7. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je gradbeni inšpektor po uradni dolžnosti dne 26. 2. 2020 opravil vpogled v javne podatke o nepremičninah, iz katerih izhaja, da so lastniki dela stavbe št. 2, v stavbi št. 3560, na zemljišču s parc. št. 2087/19, k. o. ..., A. A. in B. B., ..., ter C. C., ... V postopku je bilo ugotovljeno, da je A. A. kot zemljiškoknjižni lastnik in investitor tudi inšpekcijski zavezanec, da je iz etažnega načrta za predmetno stavbo, posredovanega s strani Geodetske uprave RS dne 2. 12. 2020, jasno razvidno, kje v objektu se nahaja določen del stavbe in v kakšnem stanju je le-ta, da iz dopisa Upravne enote ..., št. 021-21/2020-61 z dne 8. 12. 2020 izhaja, da ne razpolagajo z gradbenim dovoljenjem v zvezi z gradnjo na naslovu ... na zemljišču parc. št. 2087/19, k. o. ..., št. stavbe 3560, del stavbe 2, ki bi bil izdan investitorjem A. A. in B. B. ali C. C., ter da je za celotni večstanovanjski objekt bilo izdano le gradbeno dovoljenje z dne 4. 3. 1986 in uporabno dovoljenje z dne 12. 2. 1987 investitorju Č.

3Gradbeni inšpektor je dne 12. 1. 2021 po uradni dolžnosti opravil inšpekcijski pregled gradnje na naslovu ... na zemljišču s parc. št. 2087/19, k. o. ..., št. stavbe 3560, del stavbe št. 2. in ugotovil, da sta bili v pritličju objekta izvedeni dve večji okenski odprtini, s čimer je bil izveden poseg v nosilno konstrukcijo večstanovanjskega objekta, da so zemljiškoknjižni lastniki in s tem zavezanci presegli vzdrževalna dela ter izvedli rekonstrukcijo stanovanjskega objekta na tem naslovu, saj ni šlo za nadomeščanje posameznih konstrukcijskih elementov z enakimi, ampak je bil izveden poseg, ki je konstrukcijo spremenil, zato gre za rekonstrukcijo objekta, za katero ni bilo izdanih ustreznih upravnih dovoljenj.

4Gradbeni inšpektor je o ugotovitvah seznanil inšpekcijske zavezance, ki so v odgovoru z dne 3. 2. 2021 in 9. 2. 2021 pojasnili, da z izvedbo odprtin v fasado niso posegli v nosilno konstrukcijo, saj so zamenjali zgolj stavbno pohištvo - dve okni in vrata, ki so bila tam že ob nakupu objekta. Za zamenjavo stavbnega pohištva pa so se dogovorili z vsemi etažnimi lastniki.

5Gradbeni inšpektor je dne 11. 2. 2021 po uradni dolžnosti opravil ponovni inšpekcijski pregled gradnje in na kraju ugotovil, da sta bili izvedeni 2 večji okenski odprtini oz. balkonska vrata dimenzije 230 x 140 cm na mestu, kjer je prej bilo okno dimenzije 90 x 90 cm in preboj nosilne stene - prestavitev vratne odprtine prosti severu (glede na mesto vrat, kot izhaja iz etažnega načrta), da je z izvedbo oken oz. balkonskih vrat dimenzij 230 x 140 cm bilo poseženo v ovoj večstanovanjskega objekta in s tem v prostorsko zaznavnost objekta oz. v skupne dele in naprave.¹ Ugotovil je, da opravljena gradbena dela presegajo vzdrževalna dela in bi za njih bilo potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje, s katerim pa inšpekcijski zavezanec ne razpolaga in da vsa naknadna dejanja v smeri pridobivanja ustreznih upravnih dovoljenj za že izvedene posege na dejansko in pravno stanje stvari ne morejo vplivati, ker pravno ne učinkujejo za nazaj.

6Tožeča stranka se z odločitvijo upravnega organa prve stopnje ni strinjala in je vložila pritožbo, ki jo je pritožbeni organ zavrnil kot neutemeljeno. Pojasnil je, da etažni del št. 2 na naslovu ... s svojo površino predstavlja etažni del večstanovanjskega bloka, katerega etažni lastnik je tožeča stranka. Poudarja, da zoper tožečo stranko teče več inšpekcijskih postopkov v zvezi z zgradbo na naslovu ..., vendar se v tem postopku obravnava samo izveden poseg - preboj v objektu in na ovoju objekta stanovanjskega bloka na naslovu ...

7Iz obrazložitve upravne odločbe druge stopnje izhaja, da se pritožbeni organ strinja z ugotovitvijo prvostopnega upravnega organa, da izvedeni gradbeni posegi pomenijo rekonstrukcijo in da ne gre samo za menjavo stavbnega pohištva, saj sta dve okni oz. balkonska vrata drugačne lege in izgleda ter neprimerljivo večji od predhodnih, kot je razvidno iz fotografij, ki so priložene zapisniku z dne 12. 1. 2021. Pritožbeni organ se strinja, da je šlo za spremembo likovne in arhitekturne podobe objekta, saj notranja nosilna stena in njene značilnosti niso enake dovoljenim v gradbenem in uporabnem dovoljenju, kar pomeni spremembo arhitekturne podobe objekta in s tem drugačno zaznavnost objekta v prostoru. Ker so se konstrukcijski elementi spremenili in ne le zamenjali, se je posledično spremenila tudi zmogljivost objekta, izvedena dela so spremenila uporabnost objekta in pomenijo podlago za spremembo vrednosti objekta, vse to pa presega definicijo vzdrževalnih del, zaradi česar so izvedeni posegi brez gradbenega dovoljenja nelegalni.

8Glede navedb tožeče stranke, da so vrata že bila na danem mestu ob nakupu objekta, pritožbeni organ poudarja, da inšpekcijski postopek poteka le glede osebe, ki je dolžna izpolniti obveznost in inšpekcijski zavezanec je zemljiškoknjižni lastnik v primeru, če je investitor neznan, saj se inšpekcijski ukrepi izrekajo tudi pravnim naslednikom. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je tožeča stranka objekt kupila in da je njegov zemljiškoknjižni solastnik.

9Pritožbeni organ ugotavlja, da je upravni organ prve stopnje v skladu z 82. členom Gradbenega zakonika (v nadaljevanju GZ) določil inšpekcijske ukrepe in v skladu z 32. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) rok za njegovo izvedbo. Pri tem poudarja, da zavezanec ni zaprosil za podaljšanje roka za izvršitev obveznosti, kar bi lahko storil. Prepovedi, ki jih je določil upravni organ prve stopnje so v skladu z določbami 93. člena GZ. Objekt pa po merilih uredbe ni nezahteven objekt, saj gre za etažni del stanovanjskega bloka, večstanovanjski objekti pa ne sodijo med enostavne in ne med nezahtevne objekte. Pritožbeni organ ugotavlja, da je upravni organ prve stopnje pravilno izvedel postopek in izdal odločbo, ki je pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Ker se je postopek končal za stranko neugodno, je zavrnil njen zahtevek za vrnitev stroškov postopka.

10Tožeča stranka se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o stvari, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek ter da se ji povrnejo stroški postopka.

11Tožeča stranka navaja, da je ugotovitev dejanskega stanja v konkretni zadevi napačna, saj ni šlo za preboj fasadne stene za balkonska vrata in ne za preboj nosilne stene za izvedbo odprtine za vrata brez ustreznih dovoljenj. Poudarja, da dela niso presegala vzdrževalnih del in zato ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. O tem se je pred izvedenimi gradbenimi deli pozanimala na upravnih enotah in ministrstvu, kjer ji je bilo pojasnjeno, da dela lahko opravi brez pridobitve gradbenega dovoljenja. Za menjavo stavbnega pohištva pa so se dogovorili na zboru etažnih lastnikov dne 26. 8. 2020. V skladu z uredbo pa se lahko okna prestavijo tako, da se pod oknom odstrani material in se vgradijo vrata namesto oken.

12Tožeča stranka izpostavlja, da gre v predmetni zadevi za kršitev načela ne bis in idem, za večkratno sojenje o isti zadevi, saj organ prve stopnje domnevno kršitev rekonstrukcije na objektu na naslovu ..., vodi v več ločenih postopkih. Poudarja, da gre za enoten objekt na naslovu ..., ki ima skupne priključke: vodo, elektriko in kanalizacijo, vsa dela na objektu so bila izvedena ob istem času in z enakim namenom, zato bi moral naslovni organ vse domnevne kršitve iz naslova gradnje v tem objektu obravnavati v enem postopku in izdati eno odločbo, ne pa, da jih je razdelil na štiri različne sklope. S svojim ravnanjem je upravni organ kršil načelo sorazmernosti, na podlagi katerega je potrebo izreči najugodnejši ukrep za zavezanca, kar bi pomenilo izdajo ene odločbe in izrek enega ukrepa, to je ustno opozorilo in daljši rok za odpravo nepravilnosti, kot pa samo 30 dni. Izpodbijana odločba je v tem delu pomanjkljivo obrazložena. Obrazložena tudi ni vrsta gradnje, na podlagi katere je bil izrečen ukrep, nelegalnost gradnje in izjeme, za katere izrečene prepovedi ne veljajo. Nesorazmeren pa je tudi ukrep označitve objekta s tablo. Tožeča stranka navaja, da so ji bile tako kršene pravice iz 14., 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Navaja tudi, da je v skladu z 171. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) s slikami dokazovala, da so javne listine nepravilno sestavljene, kot na primer etažni načrt, na katerega se tožena stranka sklicuje. Iz njenih slik je razvidno, da so vrata tam stala že prej, torej že ob nakupu objekta in da ni posegla v njegovo konstrukcijo, saj je zamenjala le obstoječe, dotrajane elemente, pri tem pa je upoštevala originalno zasnovo objekta, njegovo likovno in arhitekturno podobo, kakor tudi tehnične značilnosti objekta, ki se niso spremenile.

13Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

14V zadevi je bil dne 25. 2. 2025 opravljen narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke (drugi odstavek 58. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1²). V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listine in zaslišalo tožečo stranko ter priči B. B. in C. C.

15Tožnik je na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da sta se ob nakupu objekta na zunanji steni, ki je 15 cm široka in iz skok opeke, nahajali dve majhni okni potisnjeni čisto pod strop, ki sta se odpirali na ventus (oz. na kip), ker sta imeli takšen profil. Ta okna je razširil za pribl. 20 cm in podaljšal do tal, s čimer ni posegel v nosilno konstrukcijo, ker gre za steno iz "petnajstke skok opeke", ki ne more biti nosilna stena. Da to lahko stori brez gradbenega dovoljenja, so mu povedali na Upravni enoti ... in ..., ter na Ministrstvu za okolje in prostor, soglasje za menjavo oken in balkonskih vrat je nato pridobil na sestanku etažnih lastnikov. Glede preboja notranje stene je izpovedal, da so vrata tam že 45 let in da ni naredil novega preboja.

16Priči B. B. in C. C. sta izpovedali, da so na objektu s soglasjem ostalih etažnih lastnikov zamenjali stavbno pohištvo, ki je bilo v slabem stanju, vse v okviru vzdrževalnih del, ter da ni bil izveden nov preboj stene.

17Tožba je utemeljena.

18Predmet presoje v obravnavanem upravnem sporu je odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 06122-2312/2020-31 z dne 1. 4. 2021, s katero je odločil, da mora tožeča stranka, kot lastnik objekta na naslovu ..., na zemljišču parc. št. 2087/19, k. o. ..., št. stavbe 3560, del stavbe št. 2, v roku 30 dni od prejema te odločbe, ustaviti gradnjo 1.) preboja fasadne stene za izvedbo balkonskih vrat dimenzije 230 x 140 cm in 2.) preboja nosilne stene za izvedbo odprtine dimenzije 200 x 90 cm, ker zanju nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ter vzpostaviti prejšnje stanje. Tožeča stranka navaja, da zoper njo teče več inšpekcijskih postopkov glede iste nepremičnine, vendar odločitev upravnega organa, da postopke vodi ločeno ni nezakonita. Upravni organ ima pravico in dolžnost svoje delo organizirati tako, da poteka upravni postopek čim bolj racionalno ob upoštevanju načela ekonomičnosti.

19V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali sta bila narejena preboja stene in ali bi za opravljena gradbena dela na objektu bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Ni pa sporno, da je tožeča stranka solastnica obravnavanega objekta in da je v njega investirala.

20Iz izjav tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo izhaja, da je majhna okna potisnjena pod strop, na zunanji steni objekta, ki so se odpirala "na kip", razširila za približno 20 cm in podaljšala do tal. Po njenem mnenju gre pri tem za vzdrževalna dela, s katerimi ni posegla v nosilno konstrukcijo, saj je stena, na kateri je dela izvedla iz "petnajstke skok opeke", iz tega materiala pa ne more biti nosilna stena. Tožena stranka glede tega preboja navaja, da je tožeča stranka iz odprtine za okno dimenzije 90 x 90 cm naredila dve odprtini za balkonska vrata dimenzij 230 x 140 cm in s tem posegla v konstrukcijo objekta, saj je preboj za balkonska vrata drugačne lege in izgleda ter neprimerljivo večji, kot je bilo prejšnje okno, posledično so se konstrukcijski elementi spremenili in ne le zamenjali, s tem sta se spremenili zmogljivost in uporabnost objekta, ki sta podlagi za spremembo njegove vrednosti, poseg je bil izveden na ovoju objekta, ki predstavlja skupne dele večstanovanjske zgradbe, s posegom je tožeča stranka spremenila tudi likovno in arhitekturno podobo objekta ter njegovo zaznavnost v prostoru.

2141. točka 3. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe določa, da so vzdrževalna dela tista dela, ki so namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. Rekonstrukcija pa pomeni spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti temeljni in kletni zidovi ter gabariti (35. točka 3. člena GZ). Za rekonstrukcijo je v skladu s prvim odstavkom 4. člena potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje, razen če gre za enostaven ali začasen objekt ali za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrep (prvi odstavek 5. člena GZ).

22Tožeča stranka ima prav, ko v tožbi navaja, da upravni organ prve stopnje ni opredelil objekta kot neenostavnega, vendar pa je to storil upravni organ druge stopnje v svoji obrazložitvi, kjer je pojasnil, da se večstanovanjske zgradbe ne štejejo za enostaven objekt in da ni mogoče uporabiti izjem iz prvega odstavka 5. člena GZ.

23Uredba o razvrščanju objektov (v nadaljevanju Uredba) v 13. členu določa, da so vzdrževalna dela tista dela, ki se izvajajo na obstoječem objektu in so našteta v prilogi št. 3 Uredbe, med njimi tudi prenova zunanjega stavbnega pohištva na način, da se s posegom bistveno ne odstopa od prvotne zasnove objekta. Priloga št. 2 Uredbe v 5. točki določa, da gre za manjšo rekonstrukcijo v primeru izvedbe odprtin ali večjih konstrukcijskih prebojev ter povečanje obstoječih odprtin v objektu, ki niso širši od 2 metrov in ne presegajo 1/3 površine posameznega konstrukcijskega elementa.

24Iz tehničnih smernic Ministrstva za okolje in prostor TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov na strani 36 izhaja, da Priloga št. 2 Uredbe o razvrščanju objektov med vzdrževalnimi deli definira, tudi manjša dela na konstrukcijskih elementih, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi in ne z večjim ali boljšim, ker se s tem konstrukcija spremeni, kar pa pomeni rekonstrukcijo objekta.

25Iz upravnega spisa in izjav strank izhaja, da sta se na zunanji steni objekta nahajali 2 majhni okni dimenzij 90 x 90 cm (tožeča stranka je na naroku za glavno obravnavo na predočeni fotografiji, ki je priloga uradnega zaznamka št. 06122-2313/2020-18 z dne 25. 1. 2021 potrdila, da gre za stanje objekta pred izvedenimi gradbenimi deli), ki sta bila pod stropom in sta se odpirala "na kip". Tožeča stranka je po lastnih izjavah okni razširila za pribl. 20 cm in podaljšala do tal. Tožena stranka je opravila inšpekcijski pregled gradbenih del in ugotovila, da nekoč okno dimenzij 90 x 90 cm, zdaj predstavlja balkonska vrata dimenzij 230 x 140 cm³, to spremembo je ocenila kot gradbena dela, ki presegajo vzdrževalna dela in pomenijo rekonstrukcijo objekta, za katero pa je potrebno gradbeno dovoljenje in sodišče se s tem strinja, saj gre za poseg, ki bistveno odstopa od prvotne zasnove objekta. Okno na kip dimenzij 90 x 90 cm se je s posegom spremenilo v balkonska vrata občutno večjih dimenzij, s tem je bilo poseženo v ovoj objekta, ki je skupni del večstanovanjske zgradbe, poseg je spremenil zunanji izgled stavbe, uporabnost, likovno in arhitekturno podobo objekta ter njegovo vrednost. Sodišče se ne strinja, da je šlo samo za zamenjavo istega stavbnega pohištva, saj se je zamenjalo okno dimenzij 90 x 90 cm z balkonskimi vrati, pri čemer gre za očitno povečanje preboja, s čimer se je neposredno spremenila sama uporabnost preboja stene. Konstrukcijski element se je zamenjal z večjim, to pa v skladu s tehničnimi smernicami Ministrstva za okolje in prostor TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov, pomeni spremembo konstrukcije, kar pomeni rekonstrukcijo objekta, za katero je potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki ga ne more nadomestiti posvet z uradnikom iz upravne enote ali ministrstva, kakor tudi ne dogovor na zboru etažnih lastnikov.

26Po pregledu upravnega spisa sodišče ugotavlja, da iz prilog uradnega zaznamka št. 06122-2313/2020-18 z dne 25. 1. 2021 izhaja, da sta bili v obravnavano zunanjo steno vgrajeni dve majhni okni, po opravljenih gradbenih delih pa se tam nahajata dve okni do tal oz. balkonska vrata. Tožeča stranka je torej vsako majhno okno razširila za pribl. 20 cm in podaljšala do tal, tako da so nastala dvojna samostojna/nepovezana balkonska vrata oz. dve okni do tal. Tudi iz izreka izpodbijane upravne odločbe je mogoče razbrati, da gre za dve odprtini za balkonska vrata, ni pa mogoče razbrati niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ali dimenzija 230 x 140 cm pomeni dimenzijo vsakih balkonskih vrat posebej ali obeh skupaj. V tem obsegu izrek izpodbijane upravne odločbe ni zapisana dovolj jasno in njegova obrazložitev ni zadostna.

27Tožnik na naroku za glavno obravnavo izpove, da je predmetna stena, na kateri je okno razširil in podaljšal do tal ter iz njega naredil balkonska vrata, iz materiala, iz katerega ne more biti nosilna stena in vztraja, da s posegom ni posegel v konstrukcijo objekta.

28Glede preboja notranje stene tožena stranka navaja, da je tožeča stranka spremenila lego preboja za vrata "bolj severno" glede na mesto, kot izhaja iz etažnega načrta, tožeča stranka pa, da pozicije vrat ni spreminjala. Sodišče ugotavljala, da je iz obrazložitev upravne odločbe prve in druge stopnje mogoče razbrati zgolj, da se sporni preboj nahaja na notranji nosilni steni, vendar pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, katera je ta stena. Sama obrazložitev izpodbijane odločbe mora biti dovolj natančna in nazorna, da je iz nje same možno ugotoviti, na kateri notranji steni se nahaja obravnavani preboj. Iz obrazložitev upravnega organa prve in druge stopnje pa tega ni mogoče razbrati, prav tako iz skic v upravnem spisu ne izhaja jasno, na kateri notranji steni se nahaja preboj, ki je bil prestavljen "bolj severno". Še posebej ob upoštevanju, da se zoper tožečo stranko kot lastnico obravnavanega objekta vodi več upravnih inšpekcijskih postopkov zaradi nedovoljenih gradbenih del na tem objektu, je potrebno v obrazložitvi upravne odločbe natančno navesti, kateri preboj katere notranje (nosilne) stene se obravnava. Navedba, da gre za nosilno notranjo steno ne zadostuje. Obrazložitev mesta preboja, za katerega tožena stranka navaja, da je bil spremenjen brez ustreznega gradbenega dovoljenja mora biti natančna do te mere, da je možno z gotovostjo ugotoviti, na kateri notranji nosilni steni se presoja zakonitost preboja in v čem je nezakonitost - izraz premaknjen "bolj severno kot je vrisano v etažnem načrtu" ne zadošča, saj sam etažni načrt ni del izpodbijane upravne odločbe, zato se tožena stranka ne more nanj sklicevati v takem obsegu, da z njim obrazloži spremembo lege obravnavanega preboja v obrazložitvi odločbe. V izreku upravne odločbe prve stopnje tožena stranka naloži tožeči stranki vrnitev v prejšnje stanje, tudi zaradi izvršljivosti te obveznosti mora biti v sami upravni odločbi dovolj nazorno pojasnjeno, kakšno/katero je to prejšnje stanje.

29Iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, na kateri notranji nosilni steni in kako/koliko je bil prestavljen preboj stene, ter ali dimenzija 230 x 140 cm pomeni dimenzijo vsakih balkonskih vrat posebej ali obeh skupaj (to pa ni pojasnjeno niti v obrazložitvi), je glede na to upravna odločba v tem delu tako pomanjkljiva, da je sodišče ne more preizkusiti. Ker tožena stranka izpodbijane odločbe ni vsebinsko zadostno obrazložila je sodišče tožbi, zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka (neobrazloženosti v skladu s 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek.

30V zvezi s predlogom tožeče stranke za odločitev v sporu polne jurisdikcije sodišče dodaja, da že z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave Republike Slovenije) velja, naj sodišče le izjemoma odloča o stvari sami, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago. V obravnavani zadevi ti pogoji niso podani.

31Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožeči stranki prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da v primeru ko je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožečo stranko v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Sodišče je k temu prištelo še 22 % za DDV, to je 84,70 €, in skupno znesek 469,70 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

¹ Ugotovljena je bila še stanovanjska enota in izvedba novega vhoda v objekt, ki pa se obravnavata v drugem inšpekcijskem postopku (št. 06122-125/2021).
² Ta določa: če toženec ne pride na glavno obravnavo, se ta kljub temu opravi.
³ Ugotovljene dimenzije oken in balkonskih vrat med strankama niso sporne.