UPRS Sklep I U 164/2023-14

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski davčni organ, med drugim, družbi A., d.o.o. odmeril in naložil v plačilo davek na dodano vrednost in pripadajoče obresti v skupnem znesku 292.086,46 EUR, zahteve družbe A., d.o.o. za povračilo stroškov postopka pa je zavrnil.

2Drugostopenjski davčni organ je pritožbo družbe A., d.o.o. zoper izpodbijano odločbo zavrnil, nato pa je bil s tožbo, vloženo 2. 2. 2023, pred sodiščem sprožen predmetni upravni spor. Tožbo je po pooblastilu vložila odvetniška pisarna, in sicer ob navedbi tožeče stranke "A., d.o.o." ter predložitvi pooblastila A. A. z dne 2. 2. 2023.

3Tožbo je treba zavreči.

4Sodišče je obe stranki pozvalo, naj se izjasnita glede dejstva, da je bil nad družbo A., d.o.o. na podlagi sklepa hrvaškega sodišča 14. 12. 2021 začet stečajni postopek (ko je bil za stečajnega upravitelja imenovan B. B.), ki je bil s sklepom sodišča istega dne končan, nakar je bila družba A., d.o.o. s sklepom sodišča z dne 28. 1. 2022 izbrisana iz hrvaškega sodnega registra.

5Pooblaščenec tožeče stranke je sodišču potrdil, da je bila družba A., d.o.o. izbrisana, vendar je po njegovem mnenju odločitev sodišča v tej zadevi pomembna "za pravno naziranje in tolmačenje poslovanja tožnika"; sam meni, da je posloval pravilno, odmera pa mu je nadaljnje poslovanje onemogočila. Dodal je še, naj sodišče k izjasnitvi pozove stečajnega upravitelja.

6Po mnenju toženke pa je treba tožbo zavreči. Sama sicer z izbrisom družbe A., d.o.o. ni bila seznanjena, ta družba pa odmerjenega davka tudi nikoli ni plačala, znesek odmerjenih obveznosti pa je bil odpisan. Zato ne drži, da bi bilo zaradi odmere poslovanje družbe onemogočeno.

7Po presoji sodišča je odločilno, da v času vložitve tožbe, s katero se je začel ta upravni spor, torej februarja 2023, družbe A., d.o.o. več ni bilo, saj je bila več kot eno leto prej izbrisana iz hrvaškega sodnega registra, kar med strankama ni sporno. Pravna oseba, gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, ki je več ni, pa v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporabljajo v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, ne more biti stranka sodnega postopka.

8Po prvem odstavku 76. člena ZPP je stranka postopka vsaka fizična in pravna oseba. Sposobnost fizične osebe biti pravdna stranka oziroma stranka upravnega spora preneha z njeno smrtjo oz., v primeru pravnih oseb, s prenehanjem, kar po prej povedanem pomeni, da tožnik v času vložitve tožbe ni več obstajal. Pri tem tudi ne pride v poštev, da bi sodišče kakorkoli pozivalo stečajnega upravitelja družbe A., d.o.o., saj je njegov mandat prenehal z zaključkom stečaja, pooblastilo, priloženo tožbi, pa je podpisal nekdanji poslovodja družbe A., d.o.o.

9V zadevi tudi ne gre za primer, ko bi pooblaščenec tožeče stranke ne mogel izvedeti za prenehanje stranke (ki bi ga že pooblastila za vložitev tožbe) in bi zavrženje tožbe zaradi na primer izteka prekluzivnih rokov za vložitev tožbe lahko pomenilo poseg v pravico do sodnega varstva, tj. ne gre za situacijo, ko bi stranka pred prenehanjem že pridobila aktivno legitimacijo in bi se že pred njenim prenehanje stekli pogoji za vložitev tožbe in je v ta namen pooblastila odvetnika.¹ Kot rečeno, je bila tožba v tem upravnem sporu vložena (in pooblastilo odvetniški pisarni datirano) več kot leto dni po prenehanju družbe A., d.o.o.

10Po povedanem družba A., d.o.o., ki je vsled zaključenega stečaja prenehala, kot izbrisana pravna oseba ne more biti stranka upravnega spora, kar onemogoča nadaljnje postopanje, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

11Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Prim. VSRS sklep I Up 40/2020.