VSL Sklep III Cp 654/2025

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih X., XI. in XII. točki izreka potrdi.

1S sklepom z dne 30. 9. 2024 je sodišče prve stopnje odločalo o udeležencih postopka (I., II. in III. točka izreka), o pravnem nasledstvu (IV. in V. točka izreka), o razrešitvi skrbnika za posebni primer (VI. točka izreka), o nagradi in stroških izvedenke (VII., VIII. in IX. točka izreka) ter o stroških postopka (XIII. točka izreka). Z izpodbijanim delom tega sklepa pa je sklenilo:

"X. Ugotovi se, da elaborat za evidentiranje katastrskih sprememb na stavbi z naslovom ..., z ident. znakom 0000-1360, ID elaborata: ..., ki ga je izdelala sodna izvedenka geodetske stroke A. A., predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin.

XI. Geodetski upravi Republike Slovenije se naloži, da prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira katastrske spremembe v katastru v skladu z elaboratoma iz prejšnje točke, sodišču pa dostavi obvestilo o vpisu.

XII. Strokovna podlaga sodne izvedenke o evidentiranju katastrskih sprememb postane sestavni del izreka tega sklepa."

2Zoper X., XI. in XII. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje prva nasprotna udeleženka B. d. o. o., ki meni, da je sodišče neutemeljeno ugotovilo, da elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin.

Pritožnica ponavlja svoje obširne navedbe, da je lastnica prostorov v izmeri 59,40 m2 v pritličju, ter navaja, da elaborat tega ne upošteva. V naravi prostor ni bil nikoli razdeljen, ostali uporabniki oziroma njihovi pravni predniki pa so zasedli celotno pritličje, tudi pritožničin del, in ga adaptirali z razdelitvijo v ločene prostore, ki jih zasedajo, čeprav so vedeli, da je lastnica tudi pritožnica, kar je bilo ugotovljeno tudi v postopku P 3374/2002.

Navaja, da sodišče ni opredelilo pravne podlage, po kateri naj bi bil elaborat primerna strokovna podlaga, zato je mogoče šteti le, da so v to smer navedeni razlogi brez pravne podlage. Sodišče navaja, da so izvedenci dolžni evidentirati stanje posameznih delov, kakršni so trenutno v naravi, ter da je zahteva pritožnice, da se vriše njen del v izmeri 59,40 m2, neutemeljena. Slednje ne drži, saj sodišče ni obrazložilo, na kateri pravni podlagi naj bi bili izvedenci dolžni evidentirati stanje na opisan način. Pravni naslov pritožnice je izkazan in ni sporen, zato bi ga izvedenka morala upoštevati kot del trenutnega dejanskega stanja. Na to ne sme vplivati dejstvo, da pritožnica ne zna pokazati, kje v pritličju je lociran njen prostor, saj ji to preprečujejo ostali uporabniki, ki so si prostor nezakonito prilastili. Ker ne obstaja le dogovor o dejanski delitvi prostora, bi bilo o tem lahko oziroma bi moralo biti odločeno v predmetnem postopku. Drugačno stališče je nesmiselno in neekonomično, saj terja začetek ločenega pravdnega postopka, potrebna pa bi bila tudi ponovna izdelava elaborata.

Elaborat ni pripravljen v skladu s standardi na področju katastrskega evidentiranja stavb, saj ne upošteva bruto površine prostorov, kar je pritožnica izpostavila v pripombah na izvedensko mnenje. Prostori, ki so predmet elaborata, so bili kupljeni v času, ko so predstavljali enovit proizvodni prostor, brez vmesnih predelnih sten, kar so prisotni potrdili na ogledu. Sedanji uporabniki oziroma njihovi pravni predniki so po nakupu v letu 1992 postavili predelne stene in ustvarili več prostorov, zato je pritožnica predlagala, da se meritve izvedejo na način, da bi bile zajete tudi površine pod stenami, da bi se ugotovilo pravilno dejansko stanje prostora. Površine pod stenami elaborat ne upošteva in tudi zato ne predstavlja ustrezne podlage za evidentiranje.

Pritožnica predlaga odpravo izpodbijanega dela sklepa in naložitev sodišču prve stopnje, da dopolni elaborat tako, da bo mogoče na delu poslovnih prostorov v pritličju v izmeri 59,40 m2 vknjižiti lastninsko pravico v korist pritožnice.

3Udeleženec C. d. o. o. (pravni naslednik nasprotnih udeležencev D. d. o. o. in E. d. o. o.) v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sklep v izpodbijanem delu predstavlja vmesni procesni sklep, izdan na podlagi šestega odstavka 13. člena v nadaljevanju ZVEtL-1¹, s katerim sodišče ugotovi, da je elaborat primerna strokovna podlaga za katastrski vpis. Tak sklep lahko udeleženec uspešno izpodbija zlasti v primeru, če mu sodišče ni omogočilo izjave o osnutku elaborata ali ni presodilo morebitnih pripomb nanj (postopkovne kršitve), pa tudi v primeru, če je osnutek elaborata nepravilen z vidika skladnosti z dejanskim stanjem v naravi ali navodili sodišča oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov (vsebinske kršitve).²,³

6V tej fazi postopka je torej presoja sodišča omejena na ugotavljanje, ali je elaborat izdelan skladno s pravili stroke in veljavnimi predpisi o evidentiranju nepremičnin. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna, izda sklep ne glede na to, ali so med udeleženci odprta oziroma sporna vprašanja o lastninski pravici in o pravnih položajih nepremičnin. Vse obširne pritožbene navedbe prve nasprotne udeleženke glede lastništva spornih prostorov v izmeri 59,40 m2 in glede pravne podlage za lastništvo so tako v tej fazi postopka pravno nepomembne in bodo predmet presoje v končnem meritornem sklepu, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Tudi pritožbeno sodišče se zato do teh navedb podrobneje ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP⁴ v zvezi s 37. členom ZNP⁵ in 3. členom ZVEtL-1).

7Odločitev, zakaj elaborat šteje za primeren ter skladen s predpisi in pravili stroke, je sodišče prve stopnje obširno utemeljilo in obrazložilo v 23. do 25. točki obrazložitve. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da za svoja stališča sodišče ni navedlo pravne podlage, saj je izrecno pojasnilo, da so podlaga za to predpisi o evidentiranju nepremičnin, predvsem ZKN⁶ in podzakonski predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. V teh predpisih je opredeljena tudi pravna podlaga za zavzeto stališče, da mora izvedenec evidentirati stanje posameznih delov, kakršni so trenutno v naravi. 2. člen ZKN in četrti odstavek 41. člena Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin namreč določata zagotovitev vpisa pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru.

8Ker je nesporno, da poslovni prostor v izmeri 59,40 m2 v naravi dejansko ne obstaja in prva nasprotna udeleženka niti ni znala pokazati, kje naj bi se nahajal, sodišče in izvedenka pravilno nista sledila njenim zahtevam po ločenem evidentiranju tega prostora. Če bi izvedenka ta dejansko neobstoječi prostor vrisala v elaborat in ga tako navidezno evidentirala, bi namreč kršila predpise o evidentiranju nepremičnin, elaborat pa ne bi odražal trenutnega dejanskega stanja nepremičnine v naravi. Posledično tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi morala izvedenka upoštevati pravni naslov prve nasprotne udeleženke, ki naj bi izkazoval lastništvo spornega dela nepremičnine. Ob tem je treba izpostaviti, da njeno lastništvo tudi ni nesporno, kot meni prva nasprotna udeleženka, saj ostali udeleženci postopka njeni lastninski pravici na delu poslovnega prostora skozi celoten postopek jasno in konsistentno nasprotujejo.

9Pravilnost in primernost elaborata kot podlage za evidentiranje prva nasprotna udeleženka napada še iz razloga, ker izvedenka ni upoštevala bruto površine prostora vključno s površino pod predelnimi stenami, ki v času nakupa niso obstajale in je prostor predstavljal enovit, nerazdeljen proizvodni prostor. Tudi ta pritožbena kritika je neutemeljena. Ni namreč pomembno, kakšno je bilo dejansko stanje v preteklosti ali kakšno bi po mnenju prve nasprotne udeleženke moralo biti, saj mora izvedenec po zgoraj pojasnjenem skladno s predpisi evidentirati trenutno dejansko stanje v prostorih na terenu. Med udeleženci postopka ni sporno, da je prostor v tem trenutku razdeljen s predelnimi stenami na več ločenih prostorov (pri čemer upravičenost do postavitve sten ni ne del naloge izvedenke ne predmet presoje v tej fazi postopka), zato je izvedenka pravilno merila le v tem trenutku dejansko obstoječe prostore med stenami in ne tudi površine pod stenami, kar je v odgovoru na pripombe tudi prepričljivo utemeljila. Tako postopanje je skladno s pravili iz Priloge 3⁷ Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin, po katerih se za izračun površine prostora meri dolžine stranic prostora, stranice se merijo v višini tal med navpičnimi ali poševnimi elementi, ki omejujejo prostor (stene, zidovi), v površino pa niso vključene površine konstrukcijskih elementov (npr. debelina stene se ne šteje v površino prostora). Zahtevi po upoštevanju površine pod predelnimi stenami torej ni mogoče slediti.

10S strani prve nasprotne udeleženke uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni in je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da izdelana strokovna podlaga po obliki, sestavinah in vsebini ustreza vsebinski zahtevi sodišča in prepisom, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Kot taka je strokovna podlaga tudi primerna za evidentiranje podatkov v katastru nepremičnin.

11Ob pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih X., XI. in XII. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

¹ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017.
² Prim. npr. VSL sklepi III Cp 2127/2024 z dne 16. 1. 2025, III Cp 2081/2024 z dne 24. 2. 2025, III Cp 676/2024 z dne 5. 6. 2024, III Cp 1863/2024 z dne 17. 12. 2024, II Cp 2198/2023 z dne 30. 1. 2024, II Cp 943/2022 z dne 18. 8. 2022, I Cp 47/2022 z dne 25. 3. 2022 in drugi.
³ Tako tudi dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec in drugi: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana, Lexpera, GV založba, 2023, str. 77.
⁴ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
⁵ V času vložitve predloga veljaven Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami.
⁶ Zakon o katastru nepremičnin, Uradni list RS, št. 54/21, s spremembami in dopolnitvami.
⁷ Priloga 3 je naslovljena kot Podrobnejši način merjenja prostorov, izračun neto tlorisne površine dela stavbe in površine prostorov ter način določitve uporabne površine dela stavbe in prostornine rezervoarjev in silosov.