VSRS Sklep I Up 27/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

1Tožnica je vložila tožbo zoper sklep Ministrstva za naravne vire in prostor št. 0141- 10/2013-2430-57 (1101-02) z dne 4. 3. 2024, s katerim je na podlagi Zakona o državni upravi in Zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij (v nadaljevanju ZIUPRPK) zavrglo njeno vlogo za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen - dolomit in tehnični kamen - keratofir v pridobivalnem prostoru ... v občini Radovljica (I. točka izreka) in ugotovilo, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (II. točka izreka). Hkrati s tožbo je tožnica vložila tudi predlog za izdajo ureditvene začasne odredbe, s katero je predlagala, naj se veljavnost Koncesijske pogodbe št. 354- 14- 18/01 z dne 10. 12. 2001, spremenjene z Dodatkom št. 1 in 2 (v nadaljevanju koncesijska pogodba) podaljša do izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu, ki poteka v zvezi z izpodbijanim sklepom.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo tako, da se veljavnost koncesijske pogodbe podaljša do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu (I. točka izreka), odločitev o stroških postopka pa pridržalo za končno sodno odločbo (II. točka izreka). V obrazložitvi je navedlo, da sta bili ob vložitvi vloge za uveljavljanje upravičenja iz 2. člena ZIUPRPK na podlagi prvega odstavka 3. člena ZIUPRPK tožničini rudarska pravica in koncesija ex lege podaljšani vse do sklenitve dodatka h koncesijski pogodbi, izpodbijani sklep pa ima dejansko neposredni učinek prenehanja veljavnosti koncesije in rudarske pravice tožnice, saj je bil z izdajo izpodbijanega sklepa o zavrženju vloge za podaljšanje koncesijskega razmerja s tem postopek odločanja o njegovi vlogi končan. Pojasnilo je še, da je tožnica konkretizirano navedla in s predloženimi listinami dokazala verjetnost nastanka težko popravljive škode zaradi izpodbijanega akta. In sicer je zaradi izdaje izpodbijanega sklepa prenehala tožničina koncesijska in rudarska pravica in ji je posledično onemogočeno izvajanje poslovne dejavnosti, to je izkoriščanje mineralne surovine (tehničnega kamna - dolomita in keratofirja) v kamnolomu ..., s katero tožnica opravlja svojo najpomembnejšo gospodarsko dejavnost - gradnjo cest. Dejavnost tožnice je tudi v javno korist, zato slednja z izdajo predlagane začasne odredbe ne bi bila prizadeta.

3Toženka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. Navaja, da je bila na podlagi objavljenega koncesijskega akta (Uredba o rudarski pravici) dne 16. 12. 2024 izdana odločba o izbiri nosilca rudarske pravice, ki tožnici podeljuje rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen - dolomit v pridobivalnem prostoru ... (v nadaljevanju odločba). Meni, da je prišlo do nesprejemljive situacije, ko hkrati obstajata dve rudarski pravici na istem območju. Zatrjuje, da je mineralna surovina na območju pridobivalnega prostora ... po izpodbijanem sklepu že izkoriščena. Opozarja na nesporno dejstvo, da tožničina vloga formalno ni popolna za sklenitev dodatka po ZIUPRPK. Zatrjuje, da namen ZIUPRPK ni bil preprečiti nastanek škode s tem, da se določenim koncesionarjem avtomatično po samem zakonu podaljšajo njihove rudarske pravice do pravnomočne odločitve o njihovih vlogah po ZIUPRPK. Meni, da koncesijsko razmerje med strankama ni trajno razmerje, saj je časovno omejeno. Ugovarja tudi utemeljitvam grozeče škode, da bi tožnica morala za nadaljevanje dejavnosti mineralno surovino kupovati drugje, saj ima tožnica za enako mineralno surovino sklenjeno koncesijsko pogodbo in podeljeno rudarsko pravico za pridobivalni prostor v sosednji občini Zala v Davči. Vrhovnemu sodišču zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Zatrjuje, da gre pri navedbah v zvezi z novo rudarsko pravico tožnice za nedovoljene pritožbene novote, saj so vse okoliščine v zvezi s tem nastale pred izdajo izpodbijanega akta v letu 2024. Navaja, da se bo tudi sicer nova rudarska pravica tožnici podelila šele z dnem sklenitve koncesijske pogodbe, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji in šele takrat bo tožnica lahko začela z izkoriščanjem mineralnih surovin. Navaja, da so trditve o izkoriščenosti mineralne surovine na območju pridobivalnega prostora ..., pritožbene novote, tudi sicer pa so pavšalne in neizkazane. Meni, da z argumentom, da bi bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti, ker tožnica s svojo vlogo ni izpolnila zahtev iz 2. člena ZIUPRPK, toženka ni uspela že v zadevi Vrhovnega sodišča I Up 180/2024. Poudarja, da v tem sporu še ne gre za meritorno odločanje o podaljšanju koncesijskega razmerja, ter da obstoj trajajočega pravnega razmerja ni nujen pogoj po tretjem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Glede pritožbenih navedb o sklenjeni koncesijski pogodbi za enako mineralno surovino v sosednji občini Zala v Davči, pa navaja, da so prepozne in vsebinsko osiromašene, tudi sicer naj bi bil obseg pridobivanja surovine tam zanemarljiv, surovini pa naj ne bi bili substituta. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

K I. točki izreka

5Pritožba ni utemeljena.

6Vrhovno sodišče poudarja, da je osnovni namen začasne odredbe zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva. To ne bi moglo doseči namena, če osebi, ki to sodno varstvo zahteva, že med postopkom nastanejo težko popravljive škodljive posledice oziroma ji med sodnim postopkom ni omogočeno, da prepreči ravnanje, ki bi izničilo morebitni poznejši uspeh v postopku.¹ Začasna odredba iz 32. člena ZUS-1 je torej sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče. Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, naj se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, pomeni tudi, da mora med njim in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.²

7V obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnica s svojo vlogo³ uveljavljala z zakonom urejeno izjemno podaljšanje rudarske pravice, ki je določeno kot odstop od 50. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1) in omejeno s kumulativno predpisanimi pogoji v prvem in drugem odstavku 2. člena ZIUPRPK ter da je o njeni vlogi pritožnica odločila s sklepom, s katerim je vlogo zavrgla, ker po njenem stališču v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni kumulativno predpisani zakonski pogoji za izredno podaljšanje rudarske pravice po ZIUPRPK.

8Pritožničina odločitev o zavrženju tožničine vloge je torej sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi. Pri tem pa je treba upoštevati, da v tem sporu še ne gre za meritorno odločanje o podaljšanju koncesijskega razmerja, saj tožničina vloga ni bila zavrnjena na podlagi vsebinske presoje neizpolnjevanja zakonskih pogojev za nadaljnjo pridobitev te pravice na podlagi 50. člena ZRud- 1, temveč je bila zavržena na podlagi 2. člena ZIUPRK (a limine) zaradi formalnih okoliščin, kot jasno izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa.

9Pritožnica poudarja, da je nesporno dejstvo, da tožnica vloge za redno podaljšanje rudarske pravice po 50. členu ZRud-1 ni vložila, kar je razlog, da zaradi formalne nepopolnosti njene vloge za sklenitev dodatka po ZIUPRPK, do sklenitve le tega ne more priti, ter da je bil namen ZIUPRPK preprečiti škodo tistim koncesionarjem, ki so interes podaljšanja izkazali z vložitvijo vloge po 50. členu ZRud-1, pa o njihovi vlogi pristojno ministrstvo ni pravočasno odločilo in bi jim njihove rudarske pravice ugasnile še preden bi bilo odločeno o njihovi vlogi za redno podaljšanje.

10Vendar pa je Vrhovno sodišče glede na primerljivo dejansko in pravno podlago obravnavane zadeve že sprejelo stališče,⁴ na katerega se sklicuje tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. In sicer da ob pravilni razlagi prvega odstavka 3. člena ZIUPRPK⁵ tožničina rudarska pravica ni ugasnila z iztekom veljavnosti koncesijske pogodbe, temveč je bila ob vložitvi vloge za uveljavljanje upravičenja iz 2. člena ZIUPRPK na podlagi prvega odstavka 3. člena ZIUPRPK, skupaj s koncesijo ex lege podaljšana vse do sklenitve dodatka h koncesijski pogodbi.

11Pritožničino vztrajanje na zmotnem nasprotnem stališču brez dodatnih argumentov je zato neutemeljeno.

12Ob tem Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da ima v tem upravnem sporu izpodbijani sklep pritožnice de facto in de iure neposredni učinek prenehanja veljavnosti tožničine koncesijske in rudarske pravice, saj je bil s tem postopek odločanja o njeni vlogi, podani po 2. členu ZIUPRPK, končan. V predmetnem sporu pa tudi ne gre za vsebinsko presojo izpolnjevanja navedenih pogojev po ZRud-1, kot to zmotno meni pritožnica, temveč zgolj za presojo izpolnjevanja pogojev po ZIUPRPK. Tožnica v tožbi uveljavlja nezakonitost navedenega sklepa pritožnice, ki je (procesna) odločitev, s katero se je postopek odločanja o njeni vlogi končal. V ta namen je vložila tožbo, s katero predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovni postopek pritožnici (izpodbojna tožba). Če bi sodišče tožbi ugodilo ter vrnilo zadevo v ponovno odločanje v postopek pred pritožnico, bi torej za tožnico nastale tudi posledice, ki izvirajo iz 3. člena ZIUPRPK - torej bi se ponovno znašla v isti pravni situaciji, v kateri bi še nadalje lahko uresničevala svojo že podeljeno koncesijsko pravico, saj o njeni vlogi še ne bi bilo odločeno.⁶

13Zato je po presoji Vrhovnega sodišča tudi začasna ureditev stanja, o kateri je odločilo sodišče prve stopnje, povsem skladna s spornim pravnim razmerjem, saj se nanaša le na nadaljevanje ureditve, ki je bila v veljavi pred izdajo izpodbijanega sklepa in ki bi v primeru uspeha s tožbenim zahtevkom, ponovno nastopila.

14Glede nastanka škode pa so pritožbene navedbe in dokazi v zvezi z obstojem nove rudarske pravice za isto mineralno surovino v istem pridobivalnem prostoru, pritožbene novote (prvi odstavek 74. člena ZUS-1), zato jih Vrhovno sodišče ne more upoštevati. Kot na to pravilno opozarja že tožnica, pritožnica ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla že pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

15Na drugačno odločitev ne vplivajo niti pritožbene navedbe, da naj bi prišlo do nesprejemljive situacije, ko hkrati obstajata dve rudarski pravici na istem območju. Tožnica namreč pravilno opozarja, da nadaljnji obstoj nove rudarske pravice ni brezpogojen, temveč je odvisen od nadaljnjih postopkov in izpolnjevanja pogojev za sklenitev koncesijske pogodbe (44. in 45. člen ZRud-1 določata pogoje za začetek sklepanja koncesijske pogodbe in preveritve pred podpisovanjem koncesijske pogodbe).

16Navedbe o tem, da je mineralna surovina na območju pridobivalnega prostora ... po izpodbijanem sklepu že izkoriščena, ter da zato nadaljevanje izkoriščanja mineralne surovine izven pridobivalnega prostora pomeni nezakonito rudarsko delo, so prav tako pritožbene novote. Navedbe so tudi sicer zgolj splošne, tako da ni jasno niti, zakaj naj bi bile pravno odločilne. Koncesijska pogodba, ki je bila podaljšana z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje, se namreč nanaša zgolj na pridobivalni prostor ... in ne na izkoriščanje surovin izven tega obsega.

17Glede na podane tožbene navedbe je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno opozorilo, da rudarska pravica za Zalo v Davči ni predmet tega upravnega spora, pritožnica pa morebitne relevantnosti slednje za ta upravni spor ni pojasnila (30. točka obrazložitve). Pritožbene trditve in predloženi dokazi o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti utemeljitve grozeče škode ker bo morala tožnica za nadaljevanje dejavnosti mineralno surovino kupovati drugje, zaradi česar ne bo konkurenčna in da ima tožnica sklenjeno koncesijsko pogodbo za enako mineralno surovino za pridobivalni prostor Zala v Davči v sosednji občini, pa so prepozni, saj pritožnica ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla in predložila že pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Tudi sicer pa so te navedbe nejasne, saj iz njih ni razvidno, kako naj bi zatrjevana rudarska pravica za enako mineralno v sosednji občini prispevala k zmanjšanju škode oziroma izničila izpad dejavnosti po rudarski pravici v obravnavani zadevi.

18Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu prav tako pravilno pojasnilo, da gre v obravnavani zadevi za trajajoče razmerje, saj traja že več kot deset let (28. točka obrazložitve), kot tudi, da zgolj dejstvo, da gre za časovno omejeno pogodbeno razmerje, v konkretnem primeru ne vpliva na obstoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode za tožnico (27. točka obrazložitve). Pritožnica pa nezakonitosti te presoje ne more utemeljiti zgolj s ponavljanjem predhodnih posplošenih navedb, da ne gre za trajajoče razmerje, ne da bi s temi navedbami ugovarjala razlogom sodišča prve stopnje.

19Po obrazloženem se Vrhovno sodišče strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, ker je neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem (izpodbijano odločitvijo) in zatrjevanimi posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, izkazana, predlog za izdajo začasne odredbe pa ostaja v okvirih podane tožbe, o kateri bo treba šele odločiti v upravnem sporu.

20Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

K II. točki izreka

21Ker so stroški začasne odredbe del stroškov celotnega postopka, je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ M. Dobravec Jalen, v: M. Dobravec Jalen in drugi, Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 212.
² Tako sklep Vrhovnega sodišča I Up 218/2023 z dne 31. 8. 2023 (9. točka obrazložitve in v njej citirana sodna praksa).
³ Iz dejanskega stanja zadeve izhaja, da je tožnica vložila vlogo za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen - dolomit in keratofir v pridobivalnem prostoru ... v občini Radovljica na podlagi 2. člena ZIUPRPK, saj je bila njena koncesijska pogodba sklenjena za določen čas do 10. 6. 2023.
⁴ Sklep Vrhovnega sodišča I Up 133/2024 z dne 6. 6. 2024.
⁵ Ta določa: "Če veljavnost rudarske pravice poteče pred potekom roka za vložitev predloga za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi iz prejšnjega člena ali pred potekom roka za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi se šteje, da se veljavnost rudarske pravice in koncesijske pogodbe podaljša do sklenitve dodatka h koncesijski pogodbi pod pogoji, ki so določeni v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi."
⁶ Tako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 133/2024 z dne 6. 6. 2024.