VSM Sklep I Cp 674/2024

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek prekine in se predlagateljico napoti na pravdo zoper nasprotnega udeleženca zaradi ugotovitve, ali nepremičnini parceli št. 1197/2 in 1197/4, obe k. o. .., predstavljata skupno premoženje ter zaradi ugotovitve deležev na tem skupnem premoženju. Predlagateljica je tožbo dolžna vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in v istem roku predložiti dokazilo o vložitvi tožbe. Prekinitev postopka traja, dokler pravda ne bo pravnomočno končana oziroma do preteka roka, ki je bil določen za vložitev tožbe, v kolikor tožba ne bo vložena.

2Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče je v vabilu za prvi narok, kateri je bil opravljen dne 21. 2. 2024, udeležence postopka opozorilo, da bo šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V konkretnem primeru je bil predlog za delitev skupnega premoženja kot tudi vabilo na narok nasprotnemu udeležencu pravilno vročeno, vendar je ta bil v postopku vse do vložitve vloge z dne 29. 5. 2024 popolnoma pasiven. Nasprotni udeleženec v navedeni vlogi ni pojasnil razlogov, zakaj navedb o posebnem premoženju ni mogel brez svoje krivde navesti pravočasno. Poudarja, da ima nasprotni udeleženec pooblaščenca, kateri ga zastopa v kazenskih postopkih in mu je svetoval tudi v predmetnem postopku, saj je ta podal ponudbo za mirno rešitev zadeve, kot to izhaja iz elektronskega sporočila odvetnika z dne 28. 2. 2024. Navedba sodišča, da je nasprotni udeleženec od 2. 2. 2024 v ZPKZ Ljubljana, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi sodišče lahko upoštevalo navedbe nasprotnega udeleženca z dne 29. 5. 2024 kot pravočasne. Nasprotni udeleženec v vlogi ne navaja, da bi mu bile kršene kakršnekoli pravice ali da mu katero od sodnih pisanj ni bilo vročeno. Glede na navedeno sodišče nima razlogov, da bi postopek prekinilo, saj bi takšno postopanje bilo v nasprotju z načeli koncentracije in pospešitve postopka. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5Po določbi drugega odstavka 155. člena ZNP-1 odloči sodišče o delitvi skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, sodišče v skladu z 9. členom ZNP-1 prekine nepravdni postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo pravdni postopek za rešitev tega vprašanja. Na pravdo napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca, glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.

6Predlagateljica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ne bi smelo upoštevati vloge nasprotnega udeleženca, vložene po prvem naroku, v kateri slednji nasprotuje obsegu skupnega premoženja v zvezi z dvema od več nepremičnin, in sicer parceli 1197/2 in 1197/4, obe k. o. 1, ker gre za njegovo posebno premoženje, pridobljeno na podlagi darilne pogodbe od njegovih staršev. Za presojo izpodbijanega sklepa je namreč pravno odločilno le, da je med udeležencema postopka spor o obsegu skupnega premoženja. Takoj ko je sodišče ugotovilo, da obstoji spor glede obsega skupnega premoženja, česar pritožba ne graja, je moralo ob upoštevanju navedenih zakonskih določb sprejeti sklep o prekinitvi nepravdnega postopka in napotitvi na pravdo. Takšna prekinitev pa ni vezana le na določeno fazo postopka in prekluzije navajanja novih dejstev v tem smislu ni.¹ Kar pomeni, da je sodišče pravilno upoštevalo navedbe nasprotnega udeleženca v pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2024 in sprejelo sklep o prekinitvi nepravdnega postopka.

7Predlagateljica sicer ne graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da je njeno pravico (glede obsega skupnega premoženja in deleža na (tem) skupnem premoženju) šteti za manj verjetno. Sodišče druge stopnje v tej zvezi zato zgolj dodaja, da je skupno premoženje treba pojmovati enotno in da njegovi deli nimajo lastne pravne eksistence, ter da velikost posebnega vložka v skupno premoženje ne more biti razlog za odstop od enotnega obravnavanja skupnega premoženja.² Navedeno pomeni, da se delež pri skupnem premoženju določa kot celota. Stranka, ki je na pravdo napotena, je dolžna ne glede na vsebino napotitvenega sklepa poskrbeti za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka.

8Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

¹ Tako tudi VSL Sklep III Cp 2079/2024 z dne 14. 1. 2025.
² Tako tudi I. Ščernjavić in J. Hudej: Skupno premoženje zakoncev - analiza novejše sodne prakse s komentarjem, Revija Odvetnik 4/2015 z dne 1. 10. 2015 in VSL Sklep III Cp 1972/2024 z dne 10. 12. 2024.