UPRS Sklep I U 1013/2024-8

I. Tožba z dne 21. 5. 2024, kakor je bila dopolnjena z vlogo z dne 4. 9. 2024, se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

1Tožnik (sicer član mestnega sveta Mestne občine Ljubljana - v nadaljevanju MOL) je dne 21. 5. 2024 vložil tožbo na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zahteval, da se sklep mestnega sveta MOL št. 90000-3/2024-17 z dne 22. 4. 2024¹ odpravi oziroma razveljavi in da se županu MOL naloži, da je dolžan uvrstiti na dnevni red seje predloge aktov za seje Mestnega sveta, če izpolnjujejo pogoje določene v Poslovniku Mestne občine Ljubljana. Zahteval je tudi stroške postopka.

2V tožbi je navedel, da je mestni svet MOL dne 22. 4. 2024 sprejel nezakonit in protiustaven sklep, ki se glasi: "Mestni svet Mestne občine Ljubljana županu nalaga, da pred uvrstitvijo predlaganih točk na predlog dnevnega reda presodi, ali je mestni svet o istovrstnih vprašanjih že sprejel odločitve, iz katerih izhaja, da ne želi obravnavati določenih gradiv, in v kolikor je temu tako, da predlagane točke ne uvrsti na predlog dnevnega reda in o tem obvesti predlagatelja." Dne 25. 4. 2024 je tožnik kot predlagatelj treh točk dnevnega reda za 14. sejo mestnega sveta prejel dopis župana št. 90000-4/2024-3, v katerem ga je župan obvestil, da na dnevni red ne bo uvrstil nobene od predlaganih točk, sklicujoč se na zgoraj povzeti sklep z dne 22. 4. 2024. Tožnik v tožbi trdi, da sta odločitev župana z dne 25. 4. 2024 in sklep mestnega sveta MOL z dne 22. 4. 2024 v nasprotju s 50. členom Poslovnika MOL, ki natančno določa primere, ko se točka ne uvrsti na dnevni red, in zatrjuje kršitev 1., 2., in 44. člena člena Ustave ter 14. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.

3Sodišče je tožnika s sklepom I U 1013/2024-6 z dne 19. 8. 2024 pozvalo, da popravi tožbeni zahtevek tako, da navede, s katerim posamičnim aktom ali dejanjem je bila storjena kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V sklepu je sodišče tožnika opozorilo, da se na podlagi drugega odstavka 33. člena ZUS-1 s tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin lahko zahteva le odprava posamičnega akta in da tožnik v tožbenem zahtevku zahteva odpravo oz. razveljavitev splošnega akta, tj. sklepa Mestnega sveta MOL št. 90000-3/2024-17 z dne 22. 4. 2024. Zato ga je sodišče pozvalo, da tožbeni zahtevek spremeni tako, da v njem izpodbija posamični akt. Sodišče je tožnika tudi opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če ne bo ravnal v skladu z navodili in sodišče zadeve ne bo moglo obravnavati.

4Z vlogo z dne 4. 9. 2024 je tožnik popravil tožbeni zahtevek tako, da se je ta glasil "1) Tožbi se ugodi. 2) Sklep tožene stranke št. 90000-3/2024-17 z dne 22. 4. 2024 se odpravi. 3) Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki vse stroške tega postopka v 15. dneh pod izvršbo."

5Tožba ni dovoljena.

6Tožnik je tožbo vložil izrecno na podlagi 4. člena ZUS-1, po katerem sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1). V drugem odstavku 33. člena ZUS-1 je določeno, da se s tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin lahko zahteva: odprava, izdaja ali sprememba posamičnega akta; ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino tožnika; prepoved nadaljevanja dejanja; odprava posledic dejanja.

7V popravljenem tožbenem zahtevku je tožnik zahteval le odpravo akta, in sicer sklepa tožene stranke št. 90000-3/2024-17 z dne 22. 4. 2024, glede katerega pa ga je sodišče izrecno opozorilo, da je to splošni akt, in da se v upravnem sporu lahko zahteva le odprava posamičnega akta. Da gre za splošni akt je očitno, saj vsebuje splošno in abstraktno normo, ki se nanaša na nedoločen krog naslovnikov in nedoločeno število primerov. Ta norma za svoj pravni učinek na konkretno osebo v konkretnem primeru potrebuje še nadaljnje delovanje župana, s katerim bo šele konkretizirana. Tudi tožnik je tožbi priložil dopis župana št. 90000-4/2024-3, v katerem ga je ta obvestil, da na dnevni red ne bo uvrstil nobene od predlaganih točk, sklicujoč se na splošni akt - sklep mestnega sveta MOL z dne 22. 4. 2024. Tožnik tega posamičnega akta ni zajel v tožbenem zahtevku, pač pa le splošnega, takšnega akta pa tožnik v skladu s prvim odstavkom 4. člena in drugim odstavkom 33. člena ZUS-1 v upravnem sporu ne more izpodbijati.

8Ker iz vsega navedenega izhaja, da pogoji za upravni spor po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjeni, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (akt, ki se izpodbija s tožbo, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu). Sodišče pripominja, da bo lahko tožnik ob morebitni izdaji novega posamičnega akta, ki bo temeljil na istem spornem splošnem aktu - sklepu mestnega sveta MOL z dne 22. 4. 2024, vložil novo tožbo v upravnem sporu.

9Sodišče je odločilo brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, saj gre za procesno odločitev, sprejeto na podlagi preizkusa predpostavk za obravnavanje tožbe, pri čemer za odločitev bistveno procesno stanje niti ni sporno (prim. prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Ker formalni pogoji za vsebinsko obravnavanje tožbe niso izpolnjeni, se sodišče do ostalih tožbenih navedb vsebinsko ni opredeljevalo.

¹ Na tem mestu sodišče pripominja, da sklep Mestnega sveta MOL št. 90000-3/2024-17 z dne 22. 4. 2024 kot dokument z navedeno opravilno številko tožbi ni priložen, se pa na točno tako naveden sklep v obvestilu z dne 25. 4. 2024 sklicuje župan, vsebina in datum sprejetja navedenega sklepa pa je razvidna tako iz priloženega predloga zapisnika 13. seje Mestnega sveta MOL št. 90000-/2024-24 z dne 25. 4. 2024 kot priloženega magnetogramskega zapisa 13. seje Mestnega sveta MOL št. 90000-3/2024-25 z dne 22. 4. 2024.