VSM Sodba I Cpg 259/2024

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) z vsebino, ki podrobno izhaja iz I. točke izreka. Sklenilo je, da je tožnica dolžna plačati toženi stranki (v nadaljevanju toženki) pravdne stroške v višini 2.552,02 EUR v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodne odločbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zakonskimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev se z laično pritožbo pritožuje tožnica. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in graja odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaza z zaslišanjem priče A. A. Zatrjuje, da ločitvena pravica na predmetni nepremičnini, ki ni v njeni lasti, ne obstoji, ker nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi. Meni, da je izpodbijana sodba arbitrarna, zaradi česar predlaga izločitev razpravljajoče sodnice. Gre za sodnico, ki je odločala že v moževem postopku II Pg 12/2009, zaradi česar je sodnica pristranska. Nadalje vlaga obširne pritožbene razloge zoper vsako posamezno točko obrazložitve izpodbijane sodbe in poudarja, da je notarski zapis ničen ter da mož ni razpolagal z zneskom iz kreditne pogodbe. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da iz javno objavljenih podatkov sodnega registra izhaja, da je prvotna tožena stranka prenehala obstajati zaradi izvedbe pripojitve po Pogodbi o pripojitvi opr. št. SV 504/2024 z dne 18. 3. 2024, na podlagi katere se je k prevzemni družbi pripojila kot prevzeta družba. Z dnem vpisa pripojitve v sodni register prevzeta družba preneha obstajati, prevzemna družba kot njen univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa materialno pravna in procesno pravna razmerja, katerih subjekt je bila pred pripojitvijo prevzeta družba. Posledica vstopa v procesno pravna razmerja je, da vsa procesna dejanja, ki jih je do izvedbe združitve v postopku opravila prevzeta družba, učinkujejo tudi za prevzemno družbo ter vsa procesna dejanja nasprotne stranke, ki jih je ta opravila do izvedbe združitve, učinkujejo proti prevzemni družbi (smiselno 1. točka tretjega odstavka 591. člena Zakona o gospodarskih družbah).

5Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona), tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje toženec in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje, ki zajema vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva, na tej podlagi pa sprejelo zaključke, ki temeljijo na pravilni uporabi materialnega prava. V izogib nepotrebnemu ponavljanju se sodišče druge stopnje sklicuje na obširne in argumentirano podane razloge sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, v nadaljevanju pa odgovarja zgolj na bistvena pritožbena izvajanja:

6Pritožba neutemeljeno nasprotuje zavrnitvi dokaznega predloga po zaslišanju priče A. A. Sodišče prve stopnje je zavrnilo navedeni dokazni predlog tožnice, o čemer je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe podalo razloge. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki je o zadevi odločilo na podlagi izvedenih dokazov, to je na podlagi vpogleda in ocene v spis predložene dokumentacije, iz katere so razvidne vse okoliščine, relevantne za odločitev.

7Nedovoljen je pritožbeni razlog, s katerim pritožba zahteva izločitev sodnice sodišča prve stopnje. Takšna zahteva je prepozna. V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izvedlo narok za glavno obravnavo dne 30. 5. 2024 in istega dne izdalo sodbo, s katero je razsodilo v predmetni zadevi. Zahteva za izločitev sodnice, ki jo je tožnica znova podala v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, je torej prepozna in jo pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Sicer pa je iz podatkov spisa ugotoviti, da je tožnica dne 3. 5. 2023 podala predlog za izločitev razpravljajoče sodnice sodišča prve stopnje, ki ga je predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti zavrnil z sklepom z dne 19. 7. 2023.

8Neutemeljena so pritožbena izvajanja glede presoje sodišča prve stopnje, da napačna parcelna številka oziroma napaka pri zapisu parcelne številke v zvezi z zastavljeno nepremičnino nima avtomatično za posledico neveljavnosti hipotekarne kreditne pogodbe, saj je iz besedila hipotekarne kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve natančno razvidno, katero stanovanje je zastavljeno (34. točke obrazložitve sodišča prve stopnje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je zastavljena nepremičnina natančno opisana oziroma jo identificirajo številni drugi podatki, kot so: naslov, lega v stavbi, površina stanovanja in lastništvo, ki ne puščajo dvoma o tem, katera nepremičnina je bila zastavljena. V tej zvezi je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da kljub napaki pri zapisu parcelne številke (par. št. 2432/23), ki je nastala, ker je bila ta (napačna) parcelna številka zapisana v listinah, s katerimi je tožnica in njen mož pri najemanju kredita dokazovala lastništvo zastavljene nepremičnine, hipotekarna kreditna pogodba in ločitvena pravica nista neveljavni. Pri tem je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zaključilo, da čeprav je bila napačno zapisana parcelna številka, tožnica ni dokazala, da upnik oziroma toženka ob sklepanju pogodbe ni bila v dobri veri, pri čemer upoštevaje, da je nepremičnina natančno in določno označena na drug način, sklenjena hipotekarna kreditna pogodba ni nična, saj predmet obveznosti ni nemogoč, nedopusten, nedoločen in nedoločljiv (35. člena Obligacijskega zakonika).

9Pravilnosti odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka pritožba ne more izpodbiti s pritožbenim sklicevanjem, da toženka nima pravice zahtevati plačila uveljavljene terjatve, ker mož tožnice na svoj račun ni prejel celotnega zneska odobrenega kredita v višini 64.000,00 EUR, ampak je prejel le znesek v višini 8.811,71 EUR. Do teh navedb se je opredelilo že sodišče prve stopnje v 35. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ter pri tem podrobno obravnavalo denarne transakcije, ki so bile opravljene na podlagi odobrenih kreditnih sredstev. Izhajajoč iz dejanskih ugotovitev, da je A. A. podpisal naloge za nakazila in kompenzacijske izjave, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da podpis A. A. na vseh listinah pomeni, da je bil on tisti, ki je nakazilo denarja naročil in odobril. Iz tega razloga ne držijo trditve tožnice, da A. A. ni bil tisti, ki bi po sklenitvi kreditne pogodbe toženki dal odobritev internih nakazil. Sodišče druge stopnje končno zaključuje, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje iz 36. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, da je glede na izvedeni dokazni postopek A. A. iz naslova kreditne pogodbe razpolagal s celotnim zneskom kredita.

10Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, ki so bile v zadevi odločilnega pomena ter posledično na vsa ostala pritožbena izvajanja ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12Tožnica je s pritožbo v celoti propadla, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.