UPRS Sodba IV U 175/2024-9

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je zavrnil prošnjo A. A. (tožnika v tem upravnem sporu) za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. IV U 57/2023-16 z dne 5. 11. 2024.

2Iz vsebine izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo, saj je ugotovil, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Tožnik je namreč 18. 5. 2023 vložil tožbo zaradi odprave odločbe občinske uprave občine Laško št. 123-363/2022 z dne 22. 2. 2023 v zvezi z odločbo župana občine Laško št. 123-363/2022 z dne 17. 4. 2023 glede občinske enkratne denarne pomoči, ki se je vodila pod opr. št. IV U 57/2023 pred naslovnim sodiščem. To je s sklepom z dne 5. 11. 2024, po že vloženi tožnikovi nadzorstveni pritožbi z dne 30. 10. 2024, ugotovilo, da ni pristojno za odločanje v zadevi in sklenilo, da se zadeva po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Tožnik je še navedel, da če pritožbe zoper izpodbijani sklep ne bo vložil, tudi nadzorstveni pritožbi ne bo ugodeno, saj ne bo več imel pravnega interesa.

3Organ je ugotovil, da tožnik za BPP zaproša v zvezi z zadevo, ki za tožnika, četudi bi bil izid upravnega spora zanj ugoden, ni življenjskega pomena, glede na vsebino upravnega spora pa zadeva ni pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj. Z navedenim sklepom z dne 5. 11. 2024 namreč sodišče ni odločalo vsebinsko o tožnikovi pravici do občinske enkratne denarne pomoči, pač pa se je zgolj izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnjo obravnavo. S sklepom torej ni bilo odločeno o tožnikovi pravici oz. pravni koristi. Poleg tega iz pravnega pouka sklepa SuNp 18/2024-4, s katerim je Upravno sodišče RS zavrnilo tožnikovo nadzorstveno pritožbo, izhaja, da lahko tožnik zoper ta sklep v 15 dneh vloži rokovni predlog. S tem izpodbijani sklep ne omejuje tožnika pri uveljavljanju pravičnega zadoščenja zaradi kršitve njegove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, skladno s prvim odstavkom 15. člena Zakona o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Zato organ smatra, da so neutemeljene tudi tožnikove navedbe, da mora vložiti pritožbo zoper navedeni sklep z dne 5. 11. 2024, saj bo le tako imel pravni interes za vlaganje pravnih sredstev v nadaljnjem postopku zoper nadzorstveno pritožbo. To sicer tudi ne izhaja iz določb ZVPSBNO.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožnik v tožbi navaja, da je v zadevi naslovnega sodišča IV U 57/2023 vložil nadzorstveno pritožbo, nato pa je sodišče s sklepom IV U 57/2023 z dne 5. 11. 2024 odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi. Ker se z odločitvijo sodišča ne strinja, jo lahko izpodbija le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, zato je na toženko vložil prošnjo za dodelitev BPP za svetovanje ter za sestavo in za vložitev pritožbe. Navaja, da je prejemnik denarne socialne pomoči. Vsak strošek, ki ga mora kriti, zanj predstavlja hudo breme. Govoriti, da zadeva nima vpliva na njegov socialno-ekonomski položaj, je izprijeno in temu nasprotuje. Ne gre le za vprašanje v zvezi s tožbo za odpravo občinske odločbe. Gre tudi za vprašanje stroškov, ki mu nastajajo tekom predmetnega postopka in za katere meni, da je odgovorna toženka s svojim zavlačevanjem postopka (ta teče od 18. 5. 2023), za kar ima pravico do pravične odškodnine zaradi kršitve določil sojenja v razumnem roku. Vložitev pritožbe zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe je del uveljavljanja te pravice. Denarno nadomestilo za pretrpljeno mu ne le pripada, temveč tudi bistveno vpliva na njegov socialno-ekonomski položaj. Opozarja, da je zaprosil tudi za svetovanje in ocenjuje, da ima ustavno pravico do poštenega sojenja, kar pa pomeni, da mu mora biti že tekom postopka zagotovljena najmanj pravica do pravnega svetovanja v vseh pravdnih dejanjih, ki se opravljajo. Ta pravica mu je bila z zavrnitvijo vloge za BPP odrekana, posledično pa kršene njegove pravice. Izpodbijanje zavrnitve nadzorstvene pritožbe je smiselno z vidika vlaganja nadaljnjih zahtevkov v zvezi z izpolnitvijo pravičnega zadoščenja. Meni, da je vložitev pritožbe zoper tak akt tudi smiselna. Gre za povsem preuranjeno odločitev toženke, ki je sama presodila, da pritoževanje zoper tak akt ni smiselno. O tem se je sicer tudi posvetoval z odvetnikom B. B., ki meni, da bi nadzorstvena pritožba morala biti upoštevana. Predlaga, da sodišče razveljavi¹ izpodbijano odločbo, priglaša pa tudi stroške postopka z zamudnimi obrestmi.

5Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa po pozivu posredovala upravni spis.

K I. točki izreka

6Tožba ni utemeljena.

7Toženka je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP zaradi neizpolnitve pogoja iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Skladno z navedeno določbo se pri presoji dodelitve BPP namreč (poleg izpolnitve subjektivnega, materialnega pogoja) upošteva kot objektivni pogoj tudi, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Navedeno je med strankama sporno, saj tožnik meni, da je zadeva pomembna za njegov socialno-ekonomski položaj.

8Tožnik sicer razčlenjuje, zakaj zadeva ni očitno nerazumna oz. kot sam navaja, da je smiselna (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Ta pogoj mora sicer kumulativno obstajati hkrati z razlogi iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za izpolnitev objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Vendar se do navedenih ugovorov sodišče ni opredeljevalo, ker organ navedenega ni presojal - ugotovil je namreč že, da pri tožniku niso podani že pogoji po drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, zaradi česar posledično že ni izpolnjen objektivni pogoj po 24. členu ZBPP, s tem pa posledično niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP po ZBPP.

9Po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja že po drugi alineji prvega odstavka 24. členu ZBPP za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

10Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da tožnik za BPP zaproša v zvezi z zadevo, ki zanj ni življenjskega pomena (občinska enkratna denarna pomoč v zvezi s pogrebnimi stroški tožnikovega pokojnega sorodnika - navedenega tožnik niti izrecno ne prereka, zato navedenemu sodišče sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Organ pa nadalje tudi ugotavlja, da zadeva tudi ni pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj glede na vsebino upravnega spora, čemur sodišče pritrjuje. Kot pravilno pojasnjuje organ, s sklepom IV U 57/2023 z dne 5. 11. 2024 namreč sodišče ni odločalo vsebinsko o tožnikovi pravici do občinske enkratne denarne pomoči, pač pa se je zgolj izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnjo obravnavo. S sklepom torej ni bilo odločeno o tožnikovi pravici oz. pravni koristi.

11Tožnik se z navedenim ne strinja in pojasnjuje, da je zadeva pomembna za njegov socialno-ekonomski položaj, saj (ob tem, da je prejemnik denarne socialne pomoči) ne gre le za vprašanje stroškov v zvezi s plačilom pogrebnih storitev, pač pa tudi za stroške, ki nastajajo tožniku zaradi zavlačevanja postopka, kar je povezano z uveljavitvijo odškodnine zaradi kršitve določil sojenja v razumnem roku. Vložitev zadevne pritožbe zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe je del uveljavitve te pravice. Organ pa je pravilno v zvezi s tem pojasnil, da iz pravnega pouka sklepa SuNp 18/2024-4, s katerim je Upravno sodišče RS zavrnilo tožnikovo nadzorstveno pritožbo, izhaja, da lahko tožnik zoper ta sklep v 15 dneh vloži rokovni predlog. S tem izpodbijani sklep ne omejuje tožnika pri uveljavljanju pravičnega zadoščenja zaradi zatrjevane kršitve njegove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, skladno s prvim odstavkom 15. člena ZVPSBNO. Tudi iz drugih določil ZVPSBNO ne izhaja, da bi moral za uveljavitev pravičnega zadoščenja zaradi zatrjevane kršitve njegove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tožnik vložiti pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njegove nadzorstvene pritožbe.

12Glede tožnikovega ugovora, da mu je z nedodelitvijo konkretne BPP kršena tudi ustavna pravica do poštenega sojenja, tj. že tekom postopka mu mora biti zagotovljena najmanj pravica do pravnega svetovanja, pa sodišče ugotavlja, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP), kamor sodi tudi izpolnitev objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ker tega tožnik v konkretni zadevi ni izpolnil, mu skladno z določili ZBPP ne more biti v okviru BPP dodeljeno niti svetovanje.

13Ker je toženka pravilno ugotovila, da tožnik zaproša za BPP v zvezi z zadevo, ki zanj ni življenjskega pomena ter tudi ni pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj glede na vsebino upravnega spora, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ugotovilo je namreč, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

14Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave, saj med strankama ni sporno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), sporna je bila zgolj pravilna uporaba materialnega prava (24. člena ZBPP).

K II. točki izreka

15Sodišče je o stroških upravnega spora odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče tožbo zavrne.

¹ Tožnik je predlagal sodišču, naj izpodbijano odločbo razveljavi. Takšne možnosti dejansko prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ne omogoča, saj se s tožbo (ki ni tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin) lahko zahteva odprava, sprememba, izdaja oziroma vročitev upravnega akta ter ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Vendar pa je iz vsebine tožbe jasno, da si tožnik smiselno prizadeva v upravnem sporu za odpravo izpodbijane odločbe, kar je sodišče v nadaljevanju tudi presojalo.