UPRS Sodba II U 356/2024-6

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju (v nadaljevanju: Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil dne 19. 11. 2024 prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. II Kp 11462/2024 z dne 2. 10. 2024 v zvezi z zadevo Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II Ks 11462/2024, z dne 3. 5. 2024.

2Organ za BPP je ugotovil, da prošnja tožnika ni utemeljena, saj ne izpolnjuje stvarnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Njegova prošnja je namreč očitno nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Kazensko-preiskovalni postopek je tekel zoper osumljence A. A., B. B. in pravno osebo C., d.d. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem odstavku v zvezi s prvim 0dstavkom 244. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) oz. v zvezi s 4. točko prvega odstavka 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju: ZOPOKD). Tožnik je v zvezi z navedenim kazensko preiskovalnim postopkom vložil zahtevo za obnovo postopka, ki je bila s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II Ks 11462/2024 z dne 3. 5. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. II Kp 11462/2024 z dne 2. 10. 2024 zavržena, saj tožnik v kazensko preiskovalni zadevi ni imel lastnosti oškodovanca, ker ne izpolnjuje pogojev iz 6. alineje 144. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Tako tožnik ni upravičen do zahteve za obnovo postopka, saj ga v korist obsojenih ne more vložiti, v škodo obdolženih pa obnova postopka niti ni dovoljena.

3Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu in navaja, da je njegova prošnja utemeljena, saj je bil on in njegova družina oškodovana zaradi skorumpiranih zaposlenih na C., d.d. ter nekaterih mafijskih skorumpiranih sodnikov na ptujskem sodišču. Njegova firma je imela dolg do C., d.d., vendar ga ne more poplačati, če mu je banka namerno minirala posle. Njegovo podjetje in tožnik z ženo so šli v stečaj. To se je zgodilo zato, ker tožnik ni dal zahtevane provizije A. A. za katero ga je s svojo namestnico izsiljeval. Nad njimi pa je bil nekajkrat pravnomočno obsojen B. B. Sodišče v celotni zadevi ni razpisalo niti enega predobravnavnega naroka ali zaslišalo predlaganih prič ali zaslišalo tožene stranke zaradi zlorabe položaja na C., d.d., kateri so s svojim dejanjem prvo oškodovali tožnika in njegovo firmo, oškodovali so pa tudi banko iz naslova transakcijskih provizij. Tožnik upa na ugodno rešitev njegove pritožbe za pridobitev brezplačne pravne pomoči in uspešno rešitev revizijskega postopka ter pošteno razsodbo in kaznovanje dokazanih kriminalcev na C., d.d. in odgovornim sodnikom na ptujskem sodišču, proti katerim je že vložil tožbo zaradi kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena KZ-1. Tožnik še enkrat prosi za ugodno rešitev brezplačne pravne pomoči ter da dobi možnost zadevo rešiti po pravni poti.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

5Tožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev Organa za BPP, ki je zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. II Kp 11462/2024 z dne 2. 10. 2024 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II Ks 11462/2024 z dne 3. 5. 2024.

7Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).¹

8Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke, ki se ugotavlja na podlagi 13. člena ZBPP kot subjektivni pogoj ter na zadevo, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč na podlagi 24. člena ZBPP, kot objektivni pogoj. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

9Zakonska ureditev, na katero se sklicuje izpodbijana odločba, v 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled ("očitni") in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno ("razumno") možnost prosilca za uspeh v postopku. Iz upravno sodne prakse izhaja, da pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP² ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.³

10Obseg oziroma meje tega preizkusa je torej zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne nerazumnosti" oziroma verjetnosti izgleda za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki ga je tožena stranka po presoji sodišča ustrezno napolnila s tem, da je navedla okoliščine, zakaj tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. II Kp 11462/2024 z dne 2. 10. 2024, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II Ks 11462/2024 z dne 3. 5. 2024, s katerim je sodišče odločalo o predlogu tožnika za obnovo postopka v kazensko preiskovalni zadevi.

11Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko vloži vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik (421. člen ZKP). Organ za BPP je pravilno odločil, da tožnik nima lastnosti oseb, ki so upravičene vložiti izredno pravno sredstvo, zato je vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. II Kp 11462/2024 z dne 2. 10. 2024, v zvezi v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II Ks 11462/2024 z dne 3. 5. 2024, očitno nerazumna in tožnik nima verjetne izglede za uspeh. Po mnenju sodišča Organ za BPP ni presegel standard očitnosti.

12Tožnik razen ogorčenja nad osebami zoper katere je bila zavržena kot nedovoljena zahteva za preiskavo, katero je vložil tožnik in kritike sodišču ter sodnikom, ne navaja ničesar, s čemer bi izpodbijal obrazložitev izpodbijane odločbe. Namen brezplačne pravne pomoči ni zagotavljati sodnega varstva zahtevkom, ki nimajo možnosti za uspeh.

13Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Pri tem se sodišče sklicuje tudi na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), kolikor v tej sodbi ni navedeno drugače.

¹ Kerševan E., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 266, točka 5. in 7.
² Po katerem se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; kot očitno nerazumna pa se zadeva šteje tudi, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
³ Sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 847/2019 z dne 5. 9. 2019, sodba opr. št. III U 310/2018 z dne 27. 12. 2018, II U 120/2019 z dne 20. 3. 2019.