VSK Sklep I Cp 334/2024

I. Pritožbi se delno ugodi in odločitev v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek stroškov v višini 498,60 EUR nadomesti z zneskom 459,00 EUR;

sicer pa se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, odločitev sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v roku osmih dni plačati na transakcijski račun rezervnega sklada poslovno - stanovanjske stavbe na naslovu [...], Ilirska Bistrica, znesek 533,84 EUR, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, in da je dolžna povrniti tožnici pravdne stroške (I. točka izreka). Tožnici je naložilo, da mora toženki v roku 15 dni plačati 498,60 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper stroškovno odločitev (II. točka izreka) se pritožuje tožnica. Navaja, da znaša v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) nagrada za drugo obrazloženo pripravljalno vlogo 150 točk (75 % od 200 točk), in ne 200 točk, kot je priznalo sodišče prve stopnje. Pravilen znesek pravdnih stroškov, do katerega je toženka upravičena, je 459,00 EUR, ne pa 498,60 EUR. Zmotna je tudi odločitev, da je dolžna te stroške plačati tožnica. Slednja je tej pravdi, kot zastopnica etažnih lastnikov, od toženke zahtevala plačilo vtoževanega zneska na poseben fiduciarni (in ne na svoj) račun. V primeru izgubljenega spora, v katerem upravnik nastopa v imenu in za račun etažnih lastnikov, ni dolžan plačati pravdnih stroškov iz lastnih sredstev. Za plačilo so odgovorni etažni lastniki. Priglasila je pritožbene stroške.

3Toženka je odgovorila na pritožbo. Pritožbenim navedbam je nasprotovala in pritrjevala odločitvi ter razlogom sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožba pravilno navaja, da gre toženki za drugo pripravljalno vlogo nagrada v višini 150 točk OT, ne pa 200 točk OT, kot ji je priznalo sodišče prve stopnje. V skladu 2. točke tarifne št. 20 OT je namreč nagrada za to opravilo določena v višini 75 % nagrade, navedene v tarifni št. 19 OT. Skupni znesek nagrade, do katere je toženka upravičena, tako znaša skupaj s pavšalom za materialne stroške 765 točk ali 459,00 EUR, ne pa 498,60 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje (oziroma 489,60 EUR, kot bi znašala nagrada ob priznanih 816 točkah). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v tem delu odločitev sodišče prve stopnje ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6Neutemeljeno pa se pritožnica zavzema za to, da bi moralo sodišče prve stopnje te pravdne stroške naložiti etažnim lastnikom, ne pa njej. Pritožnica je v tej pravdi nastopala kot tožnica. Vtoževala je določena plačila v dobro rezervnega sklada, za kar ima kot upravnica (po samem zakonu) aktivno procesno legitimacijo.¹ Je ena od glavnih strank tega pravdnega postopka. Ker je bil njen zahtevek zavrnjen, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jo bremeni stroškovna obveznost. Drugačno pritožbeno zavzemanje in razlogovanje ni utemeljeno. Stroškov konkretne pravde ni mogoče naložiti tretjim osebam, ki v njej niso sodelovale. Pritožbeno sodišče je zato v preostalem pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7Ker je pritožnica zgolj delno uspela je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi drugega odstavka 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP še odločilo, da krije vsaka stranka svoje pritožbene stroške.

¹ Prim. VSRS sodba in sklep II Ips 263/2015.