UPRS Sodba II U 295/2023-15

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim plačilnim nalogom je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločila, da mora tožnik kot lastnik odjavljenega vozila, za vozilo kategorije M1, osebni avtomobil, znamka X., številka šasije ..., v roku 30 dni od prejema plačilnega naloga plačati dajatev za odjavljeno vozilo v višini 25,00 EUR.

2Zoper plačilni nalog je tožnik vložil pritožbo, o kateri je odločalo Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju drugostopenjski organ), ki je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Sklicevalo se je na Zakon o dajatvah za motorna vozila (v nadaljevanju ZDajMV), ki v 2. členu določa, da je zavezanec za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo lastnik ali lastnica odjavljenega motornega vozila s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji. Glede na zakonske določbe gre v primeru dajatev na vozilu za neke vrste davek na vozilo. Če je vozilo registrirano (v uporabi) se plačuje višja dajatev (obremenjevanje okolja in cest) torej z zakonom predpisana letna dajatev za vozilo. Če pa je vozilo odjavljeno, se plačuje nižja dajatev. Tožnik bo eno od navedenih dajatev plačeval v vsakem primeru dokler se ne bo razbremenil obveznosti plačila dajatve zaradi enega izmed razlogov navedenih v šestem in sedmem odstavku 16. člena ZDajMV. Tožnik pa ni ugovarjal dejstvu, da je vozilo odjavljeno več kot dve leti. Trdi pa le, da se vozilo ureja in bo registrirano, zato je izpodbijani plačilni nalog neutemeljen. Pritožbeni organ je ugotovil, da je v času odločanja prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bil tožnik v skladu s podatki v registru vozil, lastnik vozila. Ker je bil tožnik torej na dan zapadlosti dajatve po podatkih registra lastnik vozila, je tudi dolžan plačati to dajatev v skladu z izpodbijanim plačilnim nalogom.

3Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da vozilo čaka na popravilo ter se bo nato registriralo. V zadevi gre za neutemeljeno "inkasanstvo" državnega organa za vozilo. "Gre za zaračunavanje zraka", kar je po mnenju tožnika nedopustno, zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi v celoti in se plačilni nalog razveljavi, saj vozilo čaka na registracijo. Predlaga, tudi, da se postopek ustavi ter da se upošteva, da je prava neuka stranka, zato mu organ ne sme škoditi v postopku. Predlaga pošten sodni postopek, saj bi moral izvesti neposredno ustno obravnavo, da bi lahko zaščitil svoje pravice in interese.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi iz razlogov, kot so navedeni v izpodbijani in drugostopenjski odločbi.

5Tožba ni utemeljena.

6Sodišče je pri presoji izpodbijanega akta oz. odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).¹ Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

7V predmetni zadevi je iz evidence registriranih vozil, ki jo vodi ministrstvo pristojno za promet razvidno, da je bilo dne 13. 7. 2020 odjavljeno vozilo kategorije M1, znamka ..., v lasti tožnika, kar med strankami ni sporno.

8Dajatev za odjavljeno vozilo je opredeljena v tretjem poglavju ZDajMV, določbe omenjenega poglavja so se začele uporabljati 1. 1. 2018. Iz 14. člena tega zakona tako izhaja, da se dajatev za odjavljeno vozilo plačuje za vozila kategorij M1, N1 in L2e. Obveznost plačila prvič nastane po preteku dveh let od odjave vozila, v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila, in nato vsako leto na datum odjave vozila. Dajatev za odjavljeno vozilo se plačuje deset let od zadnje odjave vozila. Če se vozilo v tem času znova registrira, začne ta rok znova teči ob naslednji odjavi vozila.

9V navedenem poglavju je v 16. členu določeno tudi kdaj obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo preneha. Obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo tako preneha, če iz evidence registriranih vozil, ki se vodi na podlagi zakona, ki ureja motorna vozila, izhaja da je bilo vozilo: predano v razgradnjo v skladu s predpisi o varstvu okolja ali znova registrirano. Obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo preneha tudi, če zavezanec upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila predloži: potrdilo o uničenju vozila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja; policijski zapisnik, iz katerega izhaja, da je bilo vozilo ukradeno; dokazilo, da je bilo vozilo registrirano v drugi državi ali izvozno carinsko deklaracijo s potrditvijo izstopa vozila iz carinskega območja Unije.²

10Sporno vozilo je tožeča stranka odjavila 13. 7. 2020, zato je v skladu s 14. členom ZDajMV in Uredbo o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem cestnem prometu (Uradni list, št. 23/18) dolžna po preteku dveh dveh let od odjave vozila, za obdobje enega leta to je na dan 14. 7. 2023, plačati letno dajatev v višini, kot izhaja iz plačilnega naloga (15. člen ZDajMV).

11Sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ni podan noben izmed navedenih taksativno naštetih pogojev iz 16. člena ZDajMV. Tožnik zatrjuje, da sporno vozilo čaka na popravilo ter se bo nato registriralo, kar pa ni razlog zaradi katerega tožnik ne bi bil dolžan plačevati dajatev za odjavljeno vozilo, zato so tožbeni ugovori neutemeljeni.

12Izpodbijani plačilni nalog je pravilen in zakonit, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

13Sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje na katerem temelji izpodbijani plačilni nalog med strankami ni sporno in tudi ne razlaga oziroma uporaba materialnega prava.

¹ Kerševan E., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 266, točka 5. in 7.
² Tako tudi USRS, sodba II U 404/2019 z dne 26. 1. 2022.