VSL Sklep I Ip 143/2025

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo in upniku naložilo, da sam krije svoje stroške.

2V pravočasni pritožbi upnik uveljavlja bistveno kršitev postopka in napačno uporabo materialnega prava ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadevo v novo odločanje.

Pritožba navaja, da je sodišče spregledalo bistveno okoliščino, da izvršilni naslov v tej zadevi ni motenjski sklep, ampak sodna poravnava, ki ima naravo izvršljivosti sodbe. Sodna poravnava v motenjski pravdi nima nič manjše pravne veljavnosti od katere druge sodne poravnave, prav tako njena izvršljivost ni časovno omejena drugače kot izvršljivost druge sodne poravnave ali sodbe. Za njeno izvršljivost velja splošni desetletni zastaralni rok in ne posebni roki iz 229. člena ZIZ. Po drugem odstavku 306. člena ZPP je predmet sodne poravnave lahko širši od zahtevka, zato sodišče upnici ne more odreči sodnega varstva zgolj na podlagi dejstva, da je bila poravnava sklenjena v sporu zaradi motenja posesti. Sodišče je naredilo bistveno pravno zmoto, ko je na sodno poravnavo, ki ima naravo izvršljivosti sodbe, apliciralo posebne roke, ki veljajo izključno za sklepe v postopkih motenja posesti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Namen posestnega varstva je ščititi obstoječe posestno stanje, pri čemer se v okviru posestnega varstva varuje že gola dejanska oblast na stvari (in ne sama stvarna pravica), posebej pa je poudarjeno načelo hitrosti. Posledica tega so zato kratki roki za uveljavljanje posestnega varstva.¹

5Res je, da je sodna poravnava izvršilni naslov in da imajo terjatve, ki iz nje izvirajo, značaj judikatne terjatve, za katere pa je zastaralni rok deset let. Odločitev sodišče prve stopnje od teh ugotovitev ne odstopa. Dejstvo pa je, da je sodna poravnava, sklenjena 22. 11. 2022 v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 603/2021 sklenjena v motenjski pravdi in da je v njej dogovorjeno, da se toženca zavežeta, da v bodoče ne bosta več motili tožeče stranke po služnostni poti in posegali v njeno posest. Vsekakor gre za dogovor, ki izhaja iz motenja posesti in s katerim se toženca za bodoče zavežeta, da posesti upnice ne bosta več motila. Glede na to naravo obveznosti je nujno uporabiti določbe, ki se nanašajo na postopke zaradi motenja posesti - ne glede na to ali bi bil izvršilni naslov sklep sodišča ali pa je sodna poravnava. Bistvena je namreč vsebina izvršilnega naslova oz. vsebina obveznosti. Stranke bi lahko v okviru sodne poravnave uredile tudi svoja druga razmerja, npr. v konkretnem primeru bi lahko izhajali iz varstva upničine stvarne pravice, kar bi za sabo potegnilo drugačne postopkovne značilnosti, a tega (glede na besedilo sodne poravnave) niso storile.

6Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna. Terjatev iz naslova sodne poravnave II P 603/2021 je judikatna terjatev in do vložitve predloga za izvršbo še ni zastarala. Ker pa je podvržena pravilom, ki se uporabljajo v postopkih zaradi motenja posesti, je predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja vezan na 30 dnevni rok od kar je upnik izvedel za ponovno motenje (drugi odstavek 229. člena ZIZ). Ker je bil predlog za izvršbo z dne 28. 11. 2024 vložen zaradi motilnih dejanj iz 19. 11. 2023 in 11. 5. 2024, je tak predlog upoštevaje navedeno določbo ZIZ prepozen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

7Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Npr. 30 dni za vložitev tožbe (32. člen SPZ), 30 dni za izvršitev sklepa (429. člen ZPP), 30 dni za vložitev predloga za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti (229. člen ZIZ).