VSL Sklep III Cp 2204/2024

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da je sodno takso za pritožbo tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje, da je sodna taksa za pritožbo odmerjena po napačni tarifni številki. Vrednost spornega predmeta je namreč odvisna od pravilne ocene vrednosti nepremičnin, glede katerih je sprožen postopek na ugotovitev lastninske pravice, oziroma od njihove pravilne cenitve, zato je sodno takso treba odmeriti po tar. št. 9541 v znesku 15 EUR in ne po tar. št. 30010 v znesku 33 EUR. Predlaga spremembo sklepa, tako da se ugovoru zoper plačilni nalog ugodi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožnik je v predmetni zadevi vložil tožbo na ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah. Kot vrednost spora je označil 11.900 EUR, toženka pa je v odgovoru na tožbo ugovarjala, da je takšna vrednost spora očitno prenizka. S sklepom z 10. 9. 2024 je sodišče vrednost spornega predmeta določilo na 27.032 EUR, se izreklo za stvarno nepristojno za odločanje in sklenilo, da bo zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

5Zoper sklep z 10. 9. 2024 je tožnik vložil pritožbo, za katero mu je sodišče 1. 10. 2024 izdalo plačilni nalog za sodno takso po tar. št. 30010 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 33 EUR. Plačilnemu nalogu je tožnik pravočasno ugovarjal (prvi odstavek 34.a člena ZST-1) in grajal višino odmerjene sodne takse. Navedel je, da bi sodišče sodno takso moralo odmeriti po tar. št. 9541 v znesku 15 EUR, saj se je pojavila težava glede cenitve vrednosti predmeta.

6Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor zavrnilo, je materialnopravno pravilna.

7Tarifna številka 9541, na katero se sklicuje tožnik, se uporablja v nepravdnem postopku za cenitev in prodajo stvari. Gre za vsebinsko drug postopek, kot je obravnavani, zato te tarifne številke ni mogoče uporabiti. Drži sicer, da je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta pomembna vrednosti stvari, glede katere teče spor, vendar ob tem ne gre za ekonomsko cenitev spornih nepremičnin in natančno ugotovitev njihove tržne vrednosti zaradi prodaje, temveč le za oceno vrednosti spora, ki je v tej fazi postopka pomembna predvsem zaradi opredelitve stvarne pristojnosti sodišča. Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče v pravdnem postopku določi vrednost spora in presoja svojo (ne)pristojnost, v ZST-1 ni posebej taksirana, ni pa takse prosta. Sodna taksa za takšne primere je določena v tar. št. 30010 ZST-1 v višini 33 EUR, kot jo je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo z izpodbijanim plačilnim nalogom.

8Tožnikova pritožba je torej neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9Rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu s 1. 10. 2024 tožniku prične teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).