VSL Sklep III Cp 40/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 14. 11. 2024.

2Toženec je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in plačilni nalog razveljavi. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava. Tožnica je na podlagi pravnomočne sodbe v tem postopku pridobila premoženje, in sicer nepremičnino z ID znakom parcela 0000 4463, katere vrednost po podatkih GURS znaša 162.490 EUR (o tem prilaga izpis GURS). Ker je tožnica na podlagi sodbe pridobila premoženje, je dolžna na podlagi 13. člena in smiselne uporabe četrtega odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sama povrniti znesek sodne takse. Poleg tega prevalitev plačila sodne takse na toženca ne pride v poštev tudi iz razloga, ker je bil toženec oproščen takojšnjega plačila sodne takse. S sklepom z dne 10. 1. 2024 mu je bilo namreč odobreno obročno plačilo sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je bilo s plačilnim nalogom z dne 14. 11. 2024 tožencu naloženo plačilo sodne takse za tožbo in pritožbo, ki ju je vložila tožnica, in sicer na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1. Tožnica je bila namreč oproščena plačila sodne takse za ti dve pravni sredstvi ter je v postopku v celoti uspela, zato mora ti dve sodni taksi plačati toženec. Izpodbijana odločitev je pravilna.

5Toženec s pritožbenim sklicevanjem na tožničino pridobitev nepremičnega premoženja v tem sodnem postopku ne more uspeti, saj bi bilo to pravno pomembno le v primeru, da bi tožnica v postopku dosegla delni uspeh (četrti odstavek 15. člena ZST-1). V konkretnem primeru pa je tožnica v pravdi uspela v celoti in je zato treba uporabiti pravilo iz drugega odstavka 15. člena ZST-1: njene takse je dolžan zaradi svojega neuspeha v postopku (v celoti) plačati toženec (enako bi bilo v primeru, če tožnica ne bi bila oproščena plačila sodnih taks, le da bi bil toženec tedaj dolžan povrniti plačane sodne takse njej).

6Prav tako toženec ni dokazal, da je oproščen plačila sodnih taks, saj se sklicuje le na to, da je v tem postopku dosegel taksno olajšavo (dovoljeno mu je bilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 21. 3. 2023). Taksne oprostitve in taksne olajšave pri odločanju o prevalitvi taksne obveznosti na nasprotno stranko ni mogoče enačiti. Zakon namreč izrecno predpisuje, da nasprotnik stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, ni dolžan plačati taks le v primeru, če je sam oproščen plačila taks (drugi odstavek 15. člena ZST-1) - torej ne tudi v primeru, ko je upravičen zgolj do obročnega plačila sodne takse (takso je tedaj dolžan plačati). Poleg tega je bil toženec v razlogih izpodbijanega sklepa izrecno opozorjen, da lahko v roku za plačilo naložene sodne takse, ki se mu še ni iztekel, vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, pa iz podatkov spisa ni razvidno, da bi to storil.

7Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

8Pritožbeno sodišče toženca skladno z določbo sedmega odstavka 34. člena ZST-1 še opozarja, da mu začne rok za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 14. 11. 2024 teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.