UPRS Sodba II U 336/2022-16

I. Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Maribor, št. 352-12/2020-13 z dne 15. 10. 2021 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila pod izvršbo.

III. Zahteva stranke z interesom za povrnitev stroškov se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je upravna enota kot prvostopenjski organ odločila, da se v korist razlastitvene upravičenke Občine Hoče-Slivnica razlasti nepremičnina parc. št. 1650 v izmeri 330 m2 k.o. ..., ID ... do celote, ki je v lasti tožeče stranke A. A. ter da nepremičnina preide v last in posest razlastitvene upravičenke z dokončnostjo odločbe o razlastitvi. Odločila je tudi, da pritožba zoper odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti na nepremičnini ter da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini iz točke 1 izreka odločbe izvede izbris zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka izvede izbris lastninske pravice v korist A. A. do celote ter izvede vpis lastninske pravice v korist Občine Hoče-Slivnica. Upravna enota Maribor ni odločila o odškodnini oziroma nadomestilu v naravi, ker stranke postopka do izdaje odločbe niso sklenile sporazuma o odškodnini oziroma o nadomestilu.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je razlastitvena upravičenka Občina Hoče-Slivnica na podlagi 205. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) vložila zahtevo za izvedbo nujnega razlastitvenega postopka za obravnavane nepremičnine za pravno premoženjsko ureditev kategorizirane javne poti št. ... Nepremičnine so v lasti razlastitvenega zavezanca A. A. Prvostopenjski organ se sklicuje na 193. člen ZUreP-2, in sicer je na podlagi 1. alineje prvega odstavka razlastitev dopustna za gradnjo in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter gradnjo javnega dobra, sklicuje se na pravno podlago z uvedbo razlastitvenega postopka, ki ga predstavlja 3.a člen Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Dodatno se sklicuje na 8. člen Statuta Občine Hoče-Slivnica, kjer je v 10. in 1. točki določeno, da občina samostojno gradi in vzdržuje in opravlja občinske ceste, ulice in javne poti ter zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. Razlastitvena upravičenka je dne 22. 10. 2020 sprejela sklep o ugotovitvi javne koristi, ki je stopil v veljavo 31. 10. 2020, s katerim je identificirala zemljiško parcelo št. 1650 k.o. ..., kot parcelo v javni koristi, saj čeznjo poteka kategorizirana javna pot. Upravna enota je na podlagi prejete vloge z dne 18. 11. 2020 izdala sklep o uvedbi nujnega razlastitvenega postopka na navedeni nepremičnini in z dopisom št. 352-12/2020-3 z dne 18. 11. 2020 seznanila razlastitvenega zavezanca ter ga pozvala, da se v roku 15 dni od prejema dopisa opredeli do zahteve za razlastitev v javno korist. Slednji je v dopisu z dne 22. 12. 2020 pojasnil, da je zoper sklep Občine Hoče-Slivnica o javni koristi vložil upravni spor, zato meni, da je predmetni postopek preuranjen in da ga je potrebno iz tega razloga ustaviti. Dodatno pojasnjuje, da je iz Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) razvidno, da gre pri predmetni parceli delno za travnik, delno za gozdne površine in da na parceli na vpisana služnostna pot, hoje oziroma vožnje ter da se za prevoz uporabljajo druge asfaltne poti in zemljiška parcela ni potrebna za dostop do drugih parcelnih hiš. Zato meni, da nujni interes za ureditev javne poti ni izkazan. Prav tako pritožnik navaja, da ni bil seznanjen s postopkom razgrnitve akta in so mu bile kršene pravice do upravnega postopka.

3Upravni organ je ugotovil, da navedbe razlastitvenega zavezanca ne držijo, saj iz podatkov o dejanski rabi parcele izhaja šifra dejanske rabe 34 javna občinska cestna infrastruktura, ki zajema delež površine 81,2 % zemljiške parcele. Dodatno iz prostorskega informacijskega sistema občina nedvomno izhaja, da preko predmetne zemljiške parcele poteka javna pot št. ... Upravni organ je s prejetimi pripombami seznanil razlastitveno upravičenko z dopisom z dne 6. 1. 2021 ter sklical ustno obravnavo dne 18. 1. 2021, ki je bila izvedena 23. 2. 2021 v prostorih upravnega organa, katere so se udeležili vsi vabljeni. Razlastitveni zavezanec je trdil, da ponudbe ni prejel ter je pojasnil zgodovino odgovorov. Pooblaščenka razlastitvenega zavezanca je izpodbijala vpis sklepa o pričetku postopka razlastitve v zemljiško knjigo. Upravni organ pojasnjuje, da se zaznamba pričetka postopka razlastitve vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, za kar je upravni organ vezan v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZUreP-2. Upravni organ je v postopku prejel tudi sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. Dn 22541/2021 z dne 12. 4. 2021, ko je zavrnil ugovor razlastitvenega zavezanca zoper vpis sklepa ter sklep Višjega sodišča v Kopru, št. Dn 99/2021, ki je zavrnil pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru in potrdil predhodno citiran sklep. Upravni organ je ugotovil, da gre za kategorizirano javno pot št. ..., ki je zavedena v katastru javne gospodarske infrastrukture, zato je javna korist izkazana.

4Po pritožbi tožeče stranke je Ministrstvo za okolje in prostor pritožbo zavrnilo in potrdilo stališča Upravne enote Maribor v izpodbijani odločbi, razen v delu, ko se sklicuje na 3.a člen ZCest-1. Zmotno je stališče, da se lahko v obravnavani zadevi lastninska pravica v javno korist odvzame ali omeji na podlagi ZCes-1, saj cesta, katere del zemljišča je tudi tožnikovo, ne predstavlja skupne javne ceste v smislu 3.a. člena ZCest-1.

Tožbene navedbe

5Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, s katero predlaga, da sodišče tožbi ugodi in razveljavi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka. Primarno navaja, da je vložila upravni spor na pristojno sodišče, v katerem je izpodbijala sklep o ugotovitvi javne koristi. Navaja, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine 1650 k.o. ..., kot izhaja iz zemljiško knjižnega izpiska. Iz podatkov GURS je razvidno, da predmetna nepremičnina ni opredeljena kot javna pot, temveč gre za parcelo, ki je delno travnik, delno gozdna površina in leži na območju strnjenega naselja enostanovanjskih hiš. Navedena parcela se ne uporablja za prevoz, niti na njej ni vpisana služnostna pravica hoje oziroma vožnje. Občina se pred sprejetjem sklepa o razlastitvi ni obrnila na lastnika in mu predstavila svojega interesa za ureditev javne poti čez njegovo parcelo, niti ni sprožila predhodnega postopka. Lastnik je za sprejeti sklep izvedel šele po seji Občinskega sveta naključno od svojega znanca. Občina neupravičeno navaja ZCes-1, saj tožeča stranka zatrjuje, da na njegovi nepremičnini ne teče javna cesta in se ne uporablja za prevoz in hojo, kot to neutemeljeno navaja občina. Prav tako navaja, da iz ortofoto posnetkov izhaja, da je sosednja nepremičnina v državni lasti in predstavlja boljšo rešitev za izvedbo javne poti in z bistveno manjšimi stroški. V razlastitvenem elaboratu in sklepu o ugotovitvi javne poti, koristi upravičenec ne navaja pravne podlage za razlastitev in javno korist. V razlastitvenem elaboratu in sklepu o ugotovitvi javne poti manjka tudi potrdilo o namenski rabi zemljišč, s katerim se izkazuje status zemljišč. Občinski organ tudi razgrnjenega predloga prostorskih aktov ni poslal strankam, še manj, da bi jim dal možnost, da podajo nanj svoje pripombe in stališča.

6V konkretnem primeru gre za nedopusten in nameren grob poseg v ustavno zagotovljeno nedotakljivost lastninske pravice, na podlagi 69. člena Ustave RS. Postopek pridobitve zemljišč bi namreč občina morala izvesti že pred samim sprejetjem odloka in ne šele po sprejemu veljavnosti le tega. Zato je v posledici nezakoniti tudi javni interes za postopek razlastitve.

Navedbe iz odgovora na tožbo

7Tožena stranka je sodišču poslala predmetni upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

Navedbe stranke z interesom

8Stranka z interesom Občina Hoče-Slivnica je podala odgovor na tožbo, v katerem navaja, da v celoti nasprotuje tožbi in predlaganih dokazih ter prereka vse navedbe tožeče stranke. Prereka navedbe, da je vložen postopek razlastitve preuranjen, ter da preko predmetne parcele ne poteka javna pot. Dejstvo je, da tožeča stranka z raznimi manevri želi preprečiti ureditev lastninske pravice, zato je vložila tudi tožbo za razveljavitev sklepa Občinskega sveta z dne 22. 10. 2020 o ugotovitvi javne koristi. Stranka z interesom tudi ugotavlja, da iz izpisa GURS nikjer ne izhaja, da predmetno zemljišče v naravi predstavlja travnik in delno gozdno površino. Iz izpiska namreč izhaja samo namenska raba območje strjenega naselja enostanovanjskih hiš, ki pa nima nobene veze z dejanskim stanjem. Tožeča stranka se tudi spreneveda, da ceste na tem območju ni in da hiše na tem območju uporabljajo drugo asfaltno pot. Že iz samega ortofoto posnetka je razvidno, da parcelna številka 1650 k.o. ... predstavlja edino dostopno pot do stanovanjskih hiš na naslovu ... Prav tako predmetno zemljišče pomeni povezavo med naselji X. in Y. V kolikor bi se predmetna cesta ukinila, bi to pomenilo, ne samo ukinitev dostopnih poti do stanovanjskih hiš na naslovih ..., temveč tudi podaljšanje dostopnih poti drugih hiš na tem območju do naselja X. S tem bi se stanovalcem podaljšala pot za več kot 5 km. Ker preko zemljišča s parc. št. 1650 k.o. ... poteka kategorizirana javna pot št. ... ... v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Hoče-Slivnica, javne koristi ni potrebno posebej izkazovati. Pravne podlage so posebej določene v razlastitvenem elaboratu. Prav tako ni potrebno elaboratom predložiti potrdilo o namenski rabi. Dejstvo je, da je potrdilo o namenski rabi sestavni del cenilnega zapisnika in ga je tožnik prejel skupaj z izdelanim cenilnim poročilom. Iz zahteve za uvedbo razlastitvenega postopka je tudi razvidno, da stranka z interesom zahteva celotno predmetno nepremičnino in da parcelacija ni potrebna, saj celotna nepremičnina tvori javno pot. Sam prostorski akt pa ne vpliva na obstoječo kategorizirano pot, saj po tej sporni parceli poteka že več kot 50 let.

Glede glavne obravnave

9Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

10O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo z dne 15. 10. 2021 (dokaz A3), v drugostopenjsko odločbo z dne 15. 7. 2022 (dokaz A2), v sklep UE Maribor z dne 18. 11. 2020 (dokaz A4), v izpis - 13. redna seja občinskega sveta Občine Hoče - Slivnica (dokaz A5), v vabilo na 13. sejo Občinskega sveta Občine Hoče - Slivnica (dokaz A6), v predlog za sprejem sklepa na 13. redni seji občinskega sveta z dne 8. 10. 2020 (dokaz A7), v razlastitveni elaborat za pridobitev lastninske pravice (dokaz A8), v sklep o ugotovitvi javne koristi (dokaz A9), v izpis iz zemljiške knjige za parcelo 696 1650 (dokaz A10), v izpisek GURS za parcelo 1650 (dokaz A11), v sklep UPRS opr. št. II U 372/2020-11 z dne 5. 5. 2021 (dokaz C1), v izpis iz GURS za parcelo 1650 z dne 15. 12. 2022 (dokaz C2), zapisnik Upravne enote Maribor, št. 352-12/2020-10 z dne 23. 2. 2021, odgovor odvetnice B. B. z dne 21. 12. 2020, dopis Upravne enote Maribor, št. 352-12/2020-3 z dne 18. 11. 2020, potrdilo o namenski rabi zemljišča z dne 21. 4. 2021, sklep o ugotovitvi javne koristi z dne 31. 10. 2020, izpisek iz OPN in vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu, ter zaslišalo tožnika A. A.

Sodna presoja

11K I. točki izreka:

12Tožba je utemeljena.

13Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).¹ Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

14Predmet sodne presoje v konkretni zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka v korist razlastitvene upravičenke Občine Hoče - Slivnica, razlastila nepremičnino s parc. št. 1650, v izmeri 330 m2 k.o. ..., v lasti tožnika A. A.

15Občinski svet Občine Hoče - Slivnica je na svoji 13. redni seji, dne 22. 10. 2020 potrdil razlastitveni elaborat za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s parc. št. 1650, k.o. ... in s sklepom o ugotovil obstoj javne koristi za ureditev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 1650 k.o. ..., v javno korist, saj čezenje poteka kategorizirana javna pot ... Občinski svet Občine Hoče-Slivnica je pri upravni enoti vložil v skladu z 199. in 205. členom ZUreP-2 zahtevo za razlastitev nepremičnine parc. št. 1650, k.o. ...

16Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, ki jo je sodišče kot nedopustno zavrglo s sklepom, opr. št. II U 372/2020 z dne 5. 5. 2021. Vrhovno sodišče je pritožbo tožnika zoper navedeno odločitev zavrnilo s sklepom, opr. št. I Up 139/2021 z dne 14. 12. 2022. Iz tega razloga je neutemeljen ugovor tožnika, da je postopek razlastitve preuranjen in ga je treba ustaviti, saj je vložena tožba zoper sklep o ugotovitvi javne koristi.

17Razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in če je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 192. člena ZUreP-2). Razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice iz prvega odstavka tega člena ni dopustna, če država ali občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena (tretji odstavek 192. člena ZUreP-2). Ob pogojih iz prejšnjega člena se nepremičnina lahko razlasti za gradnjo in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra (prva alineja prvega odstavka 193. člena ZUreP-2). Šteje se, da je javna korist za nepremičnine iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena izkazana: - če so predvidene v DPN, OPN, OPPN ali prostorskem aktu iz četrtega odstavka 59. člena ZUreP-2, če so ti akti pripravljeni tako natančno, da je te nepremičnine mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru, ali - če je bilo zanje izdano celovito dovoljenje (prvi odstavek 194. člena ZUreP-2). Če prostorski akt ni pripravljen z natančnostjo, kot jo določa prejšnji odstavek, vseeno pa predvideva gradnjo objektov za namene iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali če gre za izvedbo dodatnih prostorskih ureditev iz 81. člena tega zakona, se šteje, da je javna korist za razlastitev izkazana, če vlada ali občinski svet za konkretno nepremičnino sprejeme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist (drugi odstavek 194. člena ZUreP-2). Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 194. člena se šteje, da je javna korist za prevzem nepremičnin iz prve alineje petega odstavka 193. člena ZUreP-2 izkazana pri že zgrajenih objektih in omrežjih gospodarske javne infrastrukture ali njihovih delih, ki so evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture (peti odstavek 194. člena ZUreP-2).

18Po prejemu popolne zahteve za razlastitev (200. člena ZUreP-2) upravni organ s sklepom odloči o uvedbi razlastitvenega postopka; zoper ta sklep ni pritožbe. Po tretjem odstavku istega člena upravni organ pošlje sklep o uvedbi razlastitvenega postopka sodišču, ki v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo, odloči o zaznambi razlastitvenega postopka. ZUreP-2 v četrtem odstavku 200. člena določa, da dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičnino, ki je predmet razlastitve, ali njeno bistveno spreminjanje brez soglasja razlastitvenega upravičenca; pravni posel, sklenjen v nasprotju s to določbo, je ničen.

19ZUreP-2 uvedbo postopka in izdajo sklepa o tem, veže izključno na popolno zahtevo za razlastitev, medtem ko se o razlastitvi v skladu z 203. členom ZUreP-2 odloči z odločbo po izvedenem ugotovitvenem postopku. V fazi uvedbe razlastitvenega postopka je treba opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njeno vsebinsko utemeljenost glede obstoja materialnopravnih pogojev za razlastitev.

20V razlastitvenem postopku po ZUreP-2, upravni organ po izvedenem ugotovitvenem postopku vsebinsko odloči o razlastitvi² in ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na tako imenovano konkretno javno korist, to je, ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Iz navedenega stališča tako izhaja, da se po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).

21Nepremičnina se lahko razlasti v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZUreP-2 (ob pogojih 192. člena ZUreP-2) za gradnjo in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter gradnje javnega dobra. Abstraktna javna korist za prevzem že zgrajenih objektov gospodarske javne infrastrukture, za kar gre v obravnavanem primeru, je določena v petem odstavku 194. člena ZUreP-2, na katerega se je oprl tudi upravni organ. Po navedeni določbi je javna korist izkazana, če gre za prevzem že zgrajenih objektov in omrežij gospodarske infrastrukture ali njihovih delih, ki so evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture. Gre za izjemo od splošne ureditve javnega koristi, ki mora biti izkazana za gradnjo takšnih objektov in ki se po prvem odstavku 194. člena ZUreP-2 izkazuje z ustrezno natančnim načrtovanjem teh objektov v prostorskih aktih.

22Z izpodbijano odločbo je upravni organ ugotovil, da preko zemljišča v lasti tožnika parc. št. 1650, k.o. ... poteka kategorizirana javna pot št. ..., ... cesta, ki je kategorizirana v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Hoče-Slivnica. V obravnavanem primeru tako gre za prevzem že zgrajene obstoječe (javne) ceste, katere del je tudi sporna nepremičnina tožnika. Tudi iz javnih evidenc GURS izhaja, da preko spornega zemljišča poteka kategorizirana javna pot, kot tudi iz cenitvenega zapisnika, ki je del gradiva, s predloženim potrdilom o namenski rabi zemljišča št. ..., z dne 21. 4. 2020. Stranka z interesom kot razlastitvena upravičenka zatrjuje, da se na sporni nepremičnini, ki je del ... ceste odvija promet v smeri proti S, z leve strani priključi Križna cesta-javna pot št. ... in z desne strani javna pot št. ... V katastru gospodarske infrastrukture (v nadaljevanju GJI) je na spornem zemljišču evidentiran že zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture.

23Namen predmetne razlastitve, po navedbah tožene stranke ni pridobitev zemljišča za potrebe izgradnje nove ceste, temveč premoženjsko pravna ureditev že obstoječe javne ceste po kateri se odvija promet in mora biti glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZCes-1 v lasti občine. Organ tako zaključuje, da je pravna podlaga razlastitve, ker gre za objekt gospodarske infrastrukture podana in je javna korist izkazana na podlagi določbe petega odstavka 194. člena ZUreP-2.

24ZUreP-2 nima splošne opredelitve pojma javne gospodarske infrastrukture. Pred ZUreP-2 veljaven Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), ki je v 4. točki prvega odstavka 2. člena določal, da so gospodarska javna infrastruktura objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

25Gospodarska javna infrastruktura je torej tudi prostorska ureditev za javne namene na področju prometa. Po 24. točki prvega odstavka 2. člena ZCes-1 se za javno cesto šteje cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Po 24. točki prvega odstavka 2. člena ZCes-1 se za javno cesto šteje cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. ³

26V obravnavanem primeru je bila sporna nepremičnina tožnika kategorizirana v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Hoče-Slivnica in za javno cesto razglašena z odlokom. V številnih odločbah, s katerimi je presojalo skladnost občinskih odlokov o kategorizaciji cest, ki so potekale po zemljiščih v zasebni lasti, je Ustavno sodišče presodilo, da so ti odloki v tem delu neustavni. Tako je Ustavno sodišče npr. tudi v odločbi U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004 izrecno pojasnilo, da kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne more biti podlaga za prenos lastninske pravice na teh zemljiščih. Kategorizacija ceste, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti, je torej neustavna. To pomeni, da okoliščina že kategorizirane ceste sama po sebi še ne more utemeljiti javnega interesa za razlastitev tega zemljišča. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da bi bil javni interes utemeljen le s stanjem, ki je neustavno (stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 11/2022 z dne 13. 7. 2022). Ustavno sodišče se je tako že večkrat izreklo, ko je presojalo občinske odloke o kategorizaciji občinskih cest, ob da so ti neskladni s 33. in 69. členom Ustave v delu, v katerem kot javno pot oziroma javno cesto kategorizirajo nepremičnino v zasebni lasti.⁴

27Na podlagi 69. člena Ustave RS je odvzem lastninske pravice dopusten le v javno korist in le pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom torej Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave RS, omogoča razlastitev nepremičnine. V 69. členu pa je določena zahteva, da pogoje za razlastitev uredi zakon, in da se razlastitev lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev.

28Vrhovno sodišče RS v sklepu, opr. št. X Ips 11/2022 z dne 13. 7. 2022 obrazloži, daje Ustavno sodišče že v odločbi U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002 sprejelo stališče, da zakon ne more imeti neposrednih razlastitvenih učinkov in da je glede postopkov odločanja o posegih v lastninsko pravico bistvenega pomena zahteva, da se zagotovi njena pravna varnost. Zagotovljena mora biti sodna kontrola izpolnjevanja zakonskih pogojev za odvzem lastninske pravice v javno korist v konkretnih primerih. Le na ta način je omogočena tudi kontrola nujnosti ukrepa, tj. konkretnega odvzema lastninske pravice, kljub temu, da je gradnja ali rekonstrukcija cest načelno v javno korist.

29V času kategorizacije obravnavane javne ceste, je Zakon o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC) v četrtem odstavku 3. člena Vladi nalagal, da določi merila za kategorizacijo javnih cest (enako določa tudi peti odstavek 39. člena veljavnega ZCes-1). Na tej podlagi je Vlada izdala Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest in z njo določila merila za razvrščanje lokalnih cest v podkategorije in postopek kategorizacije javnih cest. Ta Uredba se na podlagi tretje alineje 125. člena ZCes-1 uporablja do uveljavitve ustreznih predpisov, kolikor ni v nasprotju z ZCes-1. Občina torej določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo cest. Po 6. členu že omenjene Uredbe so merila za določitev kategorije javnih cest vrednostno ali opisno določene povezovalne funkcije in prometnotehnične lastnosti, značilne za posamezno kategorizacijo javnih cest. Ta merila so specificirana v 4. členu in določbah od 8. do 14. člena Uredbe.⁵

30Vrhovno sodišče (sklep, opr. št. X Ips 11/2022 z dne 13. 7. 2022) je obrazložilo, da je v okviru preizkusa ugovora, da ni javnega interesa za razlastitev konkretnega zemljišča, treba najprej ugotoviti, ali cesta sploh izpolnjuje merila za obstoječo kategorizacijo ter da je ta presoja mogoča le, če je bil postopek preverjanja pravilne uporabe meril za kategorizacijo te ceste izpeljan v skladu z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest, sprejeto na podlagi določb ZJC. Za to, da gre za javno cesto, torej ne zadostuje, da je cesta kot taka kategorizirana, temveč tudi da izpolnjuje pogoje za kategorizacijo.

31Izpolnjevanje teh pogojev pa organ ni ugotavljal, zato je nezakonit zaključek organa o tem, da je za razlastitev nepremičnine s parc. št. 1650 k.o. ... v korist Občine Hoče-Slivnica kot razlastitvene upravičenke razlastitveni namen iz prve alineje prvega odstavka 193. člena ZUreP-2 - prevzem objekta gospodarske javne infrastrukture - (kot eden od po zakonu dopustnih) izkazan. Posledično je nezakonit tudi njegov zaključek, da je za razlastitev izkazana javna korist po petem odstavku 194. člena ZUreP-2.

32Na podlagi obrazloženega je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo in iz tega razloga dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, je izpodbijana odločbe nezakonita. Sodišča je ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter vrnilo zadevo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek tega člena).

33V ponovnem postopku je organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V zvezi s tem sodišče dodaja, da mora organ upoštevati, da javna korist za razlastitev ne more biti utemeljena s stanjem, ki je neustavno. Po že povedanem tako vodenje razlastitvenega postopka na podlagi doslej uveljavljanega razlastitvenega namena - prevzema predmetne ceste kot (zgrajene) gospodarske javne infrastrukture - ne more voditi do razlastitve. To pomeni, da zahtevi za razlastitev, če zahtevek ne bo spremenjen, tako da bo utemeljen na dopustnem razlastitvenem namenu (npr. zaradi gradnje ceste - prva alineja prvega odstavka 193. člena ZUreP-2 v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 194. člena tega zakona), ne bo mogoče ugoditi.⁶

K II. točki izreka:

34Odločitev o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

35Ker je tožeča stranka v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se tožeči stranki v skladu z četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 385,00 EUR in 22% DDV, skupaj 469,70 EUR.

36Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnika ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

K III. točki izreka:

37Stranka z interesom na strani tožene stranke, ki je priglasila stroške v postopku do teh ni upravičena, glede na uspeh postopka. Zaradi česar je sodišče po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku -ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 priglašen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.⁷

¹ Kerševan E. (ur), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 266, točka 5. in 7.
² V ZUreP-2 je ureditev, torej v fazi razlastitvenega postopka - tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi bistvenem enaka ureditvi po ZUreP-1 (102. člen ZUreP-1, 203. člen ZUreP-2). To pomeni, da je tudi za ureditev po ZUreP-2 relevantno stališče iz ustaljene) sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1).
³ Upravno sodišče RS, sodba I U 1789/2021 z dne 24. 10. 2023.
⁴ Ustavno sodišče, odločba U-I-15/17 z dne 19. 5. 2022, U-I-119/19 z dne 16. 6. 2022 in U-I-243/19 z dne 6. 7. 2022.
⁵ Vrhovno sodišče RS, sklep X Ips 11/2020 z dne 13. 7. 2022.
⁶ Upravno sodišče RS, sodba I U 304/2020, z dne 25. 10. 2022.
⁷ Vrhovno sodišče RS, sklep opr. št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013.