UPRS Sklep II U 45/2024

Tožba se zavrže.

1Toženka je z odločbo opr. št. 1898/2023 z dne 21. 12. 2023 (izpodbijana odločba) zavrnila prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1371/2018-III z dne 7. 7. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 157/2022 z dne 14. 4. 2023. Iz obrazložitve izhaja, da je bila toženki zadeva vrnjena v ponovno odločanje. Toženka se uvodoma sklicuje na določila 11. in 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Toženka navaja, da bi naj tožnica kot razlog za vložitev predloga za dopustitev revizije navedla nestrinjanje s sodbo Višjega sodišča. Pri obravnavi prošnje BPP je potrebno presojati, ali je zadeva v zvezi s katero se prosilec zavzema za BPP očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, vlagati pravna sredstva ali nanje odgovarjati. V nadaljevanju navaja sodno prasko. Toženka je ugotovila, da tožnica ni podala nobenih navedb, ki bi kazale na njen uspeh s predlogom za dopustitev revizije, ne v sami prošnji (obrazcu), ne v dopolnitvi prošnje, ko je bila prosilki po pozivu organa dana možnost, da se izjavi o pomembnih dejstvih za odločitev. Zgolj osebno nestrinjanje s sodbo ne pomeni, da ima prosilka verjetni izgled za uspeh z vložitvijo predloga za dopustitev revizije. Toženka zaključuje, da tožnica ni niti laično navedla kršitve sodišča in zato ni izkazala, da ima verjetni izgled za uspeh z vložitvijo predloga za dopustitev revizije in zato ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP po prvem odstavku 24. člena ZBPP.

2Tožnica je zoper uvodoma navedeno izpodbijano upravno odločbo sodišču posredovala tožbo, 14. 2. 2024 oddano priporočeno po pošti. V njej utemeljuje, da so navedbe toženke neresnične, da v vlogi za BPP naj ne bi nič navedla. Ves čas je namreč zatrjevala, da se s sodbo Višjega sodišča ne strinja in jo v celoti izpodbija ter zaproša za odvetnika za BPP. Navaja še, da naj bi bila pravda v Ljubljani vložena na podlagi pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, za prikrajšanje plač, regresa itd. To naj bi bila premoženjska korist, 25.000,00 EUR pa nepremoženjska odškodnina za katero predlaga revizijo, ker se s sodbo opr. št. I Cp 157/2022 z dne 14. 4. 2023 Višjega sodišča v Ljubljani ne strinja, zato sodbo v celoti izpodbija, kar je v prošnji za BPP tudi napisala. Navaja, da so ji bile kršene človekove pravice do pravnega sredstva. Navaja, da je le odvetnik strokovnjak za svetovanje takih sodb in vložitev revizije, ne pa organ za BPP. Navaja še, da predsednica sodišča naj ne bi bila pristojna pridobivati sodb drugih sodišč, ampak zadevo preučiti in odločiti o dodelitvi odvetnika preko BPP, ne pa tudi o sami zadevi, saj da je zato pristojno Vrhovno sodišče, ki odloča o izrednih pravnih sredstvih. Predsednica sodišča, ki odloča o njeni vlogi tudi nima pravice vpogledati v spis, ampak to lahko naredi odvetnik, ki je dodeljen. Navaja, da ji je bilo s sodbo Upravnega sodišča RS v isti zadevi že ugodeno, zato naslovnemu sodišču predlaga, da v celoti izpodbija odločbo z dne 21. 12. 2023 opr. št. 1898/2023 in jo naj sodišče razveljavi in ugodi njenemu predlogu, da ji je BPP dolžan dodeliti odvetnika, ki lahko preuči zadevo glede vložitve predloga za dopustitev revizije. Sodišču še predlaga naj upošteva pravnomočno sodbo II U 249/2023 z dne 17. 11. 2023.

3Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženki, ki je sodišču poslala upravni spis in odgovor na tožbo z dne 5. 4. 2024. V njem navaja, da je tožba tožnice prepozna in jo je potrebno zavreči. Iz vročilnice bi naj izhajalo, da vročevalec 28. 12. 2023 tožnici pisanja ni mogel osebno vročiti, zato ji je bila odločba po preteku 15-dnevnega roka, 15. 1. 2024, puščena v hišnem nabiralniku. Navaja določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se uporabijo in navaja, da je bila izpodbijana odločba vročena s pretekom 15-dnevnega roka, kar je 12. 2. 2024. Rok za vložitev tožbe pa naj bi začel teči 13. 1. 2024 in se je iztekel 12. 2. 2024 (saj je bila 11. 2. 2024 nedelja). Iz štampiljke na tožbi pa izhaja, da je tožnica tožbo vložila 14. 2. 2024, kar naj bi bilo po izteku 30-dnevnega roka, zato je tožba prepozna.

4Sodišče je po prejemu upravnega spisa ugotovilo, da je tožba zoper izpodbijano odločbo vložena prepozno.

5Sodišče je v dopisu z dne 11. 4. 2024, tožnici pojasnilo, da je tožba v tem upravnem sporu prepozna in jo pozvalo, da se v roku 8 dni izjavi o navedenih okoliščinah. Dopis je bil tožnici vročen s fikcijo vročitve 3. 5. 2024. Iz dokazila o vročanju, ki se nahaja v spisu, tj. obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi dopisa, namreč izhaja, da ob poskusu vročitve pisma ni bilo mogoče izročiti naslovniku (tožnici) in je 16. 4. 2024 vročevalec v njegovem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti; naslovnik v tem roku pisma ni prevzel, zato mu je bilo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Četrti odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da če naslovnik sodnega pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. To opozorilo (pravni pouk) je v skladu s Pravilnikom o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 49/17) del tipske vsebine obvestila o prispelem pismu. Fikcija vročitve je nastopila s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015. Fikcije vročitve ni mogoče povezovati s trenutkom, ko je bilo sodno pisanje po poteku roka za dvig (na pošti) puščeno v hišnem predalčniku. Na podlagi zgoraj navedenega je treba ugotoviti, da se je 15-dnevni rok, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP), v konkretnem primeru iztekel v petek, 3. 5. 2024¹ in se torej 3. 5. 2024 šteje vročitev dopisa za opravljeno.

6Tožnica je odgovorila z vlogo, 10. 5. 2024 oddano priporočeno na pošto. Po njenih navedbah je tožbo vložila pravočasno, saj naj bi izpodbijano odločbo v nabiralnik prejela 16. 1. 2024 in ne 15. 1. 2024.

7Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8Sodišče ugotavlja, da iz povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, izhaja, da je bila izpodbijana odločba opr. št. 1898/2023 z dne 21. 12. 2023 tožnici vročena 12. 1. 2024. Naslednjega dne, torej 13. 1. 2024, je začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek, 12. 2. 2024. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba zoper izpodbijano odločbo vložena 14. 2. 2024, kar je po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka torej prepozna.

9Tožnica ugotovljenim dejstvom o datumu vročitve izpodbijane odločbe in vložitve tožbe v tem upravnem sporu določno ne nasprotuje, navaja zgolj, da ji je bila izpodbijana odločba v nabiralnik predana 16. 1. 2024 in ne 15. 1. 2024. Potrdilo o vročitvi, tj. povratnica, je po svoji naravi javna listina, za katero velja domneva o resničnosti vsebine javne listine, dokler se ne dokaže nasprotno, česar pa tožnici zgolj z navedbami, brez predložitve dokazov, ni uspelo. Sodišče v tej zvezi še pripominja, da trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, na samo fikcijo vročitve nima vpliva.

10Sodišče je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom kot prepozno zavrglo.

11Sodišče v navedeni zadevi ni opravilo glavne obravnave ter izvajalo dokazov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, kot je bilo predhodno pojasnjeno.

¹ Istega dne je bi bilo pisanje tudi puščeno v hišnem predalčniku.