UPRS Sodba I U 642/2022-27

I. Tožbi se ugodi, odločba Medobčinskega inšpektorata Skupne občinske uprave občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, št. 061-185/2021-17 z dne 2. 12. 2021, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo naložil tožnici kot inšpekcijski zavezanki, da mora na svoje stroške, na svojem zemljišču s parc. št. 111, k.o. 1710-Gradišče: - v preglednem polju skupnega cestnega priključka na zemljišču parc. št. 111, k.o. 1710-Gradišče (stranska prometna smer, v nadaljevanju SPS), desno na občinsko javno pot z oznako JP ..., ki poteka po zemljišču parc. št. 222, k.o. 1701-Gradišče (glavna prometna smer, v nadaljevanju GPS), v dolžini, ki zagotavlja na točki, ki se nahaja na SPS 3,0 m od roba GPS na višini voznikovega očesa 1,0 m vidnost vozila, ki prihaja po GPS na zaustavni pregledni razdalji 37 m in proste vizure do višine ovire na cesti 10 cm, vzdolž GPS gledano od cestnega priključka proti zaustavni razdalji, odstraniti ciprese v dolžini 13 m, ki so zasajene nad kamnitim parapetnim zidom na zemljišču parc. št. 111, k.o. 1710-Gradišče vzdolž javne poti z oznako JP ... (parc. št. 222, k.o. 1710 Gradišče) in v dolžini 3 m ob SPS, na način, da bo skupna višina cipres s parapetnim zidom znašala maksimalno 0,75 m od nivoja ceste, rok 15. 12. 2021 (1. točka izreka), opozoril tožnico na uvedbo postopka izvršbe v primeru neizpolnitve obveznosti z denarno prisilitvijo (2. točka izreka), tožnici naložil seznanitev organa z izvršitvijo ukrepa (3. točka izreka), in odločil še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da v postopku niso nastali posebni stroški (4. in 5. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je bilo na inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da na zemljišču s parc. št. 111, v lasti tožnice, ki se priključuje na občinsko javno pot z oznako JP ..., ki poteka po zemljišču s parc. št. 222, vzdolž SPS desno preglednost ovirajo zasajene ciprese v višini 1,60 m, ki so zasajene nad parapetnim zidom višini 0,60 m od nivoja ceste, tako, da skupna višina parapetnega zidu in cipres znaša 2,20 m od nivoja cestnega priključka, vzdolž GPS pa preglednost ovirajo ciprese v dolžini 13,0 m in višini 2,20 m. Ob inšpekcijskem ogledu 29. 9. 2021 in 24. 11. 2021 je bilo ugotovljeno, da kljub dodatnemu obrezu cipres preglednost še ni zagotovljena. Tožnici je bil zato izrečen naveden ukrep.

3Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožnica je v tožbi ugovarjala izpodbijani odločbi iz razlogov nepravilne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Uvodoma je izpostavila, da je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Zaustavna razdalja je izračunana na podlagi napačnih podatkov: omejitve hitrosti, nagiba/nivelete, odmikom med parapetnim zidom in GPS ter SPS, kar podrobno pojasni s sklicevanjem na dokument Podrobnosti napak in zaznambe, priložen že k pritožbi. Voznik, ki je oddaljen 3 m od GPS, ima neoviran pogled na GPS. V preglednem polju priključka SPS z GPS je razdalja najmanj 2,10 m in vse do 3 m. Takšna razdalja je v celoti ustrezna. Napačno je tudi ugotovljen potek meje med zemljiščem s parc. št. 111 in 222, saj parapetni kamen ne predstavlja meje med zemljiščema. Prav tako ne predstavlja meje med SPS in parc. št. 111. Iz delilnega načrta iz leta 1978 in geodetskega načrta iz leta 1987 so tudi razvidni mejniki. Iz geodetskega načrta še izhaja, da je širina SPS 3,5 m od meje z zemljiščem s parc. št. 111. Enako izhaja tudi iz pogodbe o služnostni pravici poti z dne 25. 7. 2000 in aneksa k pogodbi z dne 12. 6. 2002, s katerima se je dogovorila in vknjižila služnostna pravica hoje in vseh potrebnih voženj tudi po zemljišču s parc. št. 111, k.o. 1710-Gradišče. Organ pa je vzel za izračun širine in lokacijo SPS celotno širino med mejo in parapetnim kamnom v izmeri 4,2 m. Organ je tudi napačno uporabil materialno pravo. Ni navedeno, koliko znaša varovalni pas v konkretnem primeru, zapisana je zgolj splošna opredelitev iz 97. člena ZCes-1. Prav tako ni upoštevano, da gre za zatečeno stanje. Parapetni zid in ciprese je tožnica zasadila v letu 1991 s soglasjem takratnega upravljavca in od takrat ni spreminjala stanja na nepremičnini. Napačno je tudi sklicevanje na 70. člen Pravilnika, saj ta v času postavitve cipres ni veljal, temveč velja za projekte, začete po letu 2005. SPS pa je bila v trenutni obliki izvedena v letu 2007 z vsemi potrebnimi soglasji. Prav tako ni jasno, zakaj je bil postopek uveden proti tožnici, ko je očitno v naselju mnogo drugih objektov, ki dejansko zmanjšujejo vidljivost voznikov.

5V zadevi je bila tudi storjena bistvena kršitev pravil postopka. V inšpekcijskem postopku, kot tudi v postopku s pritožbo, tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Šele v pritožbenem postopku je imela tožnica prvič priložnost ugovarjati nepravilnosti v zvezi z izračuni in skicami prvostopenjskega organa. Ker gre za odločilne okoliščine, ji je bila s tem kršena pravica do izjave v postopku, posledično je odločba nezakonita tudi iz tega razloga. Drugostopenjski organ se do večine stališč tožnice sploh ni opredelil oziroma so njeni argumenti zavrnjeni pavšalno. Tožnica je predlagala, da sodišče tožbi ugodi, odpravi prvostopenjsko odločbo in toženki naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

6Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe tožnice v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem. Opozorila je, da potek meje ne vpliva na ugotavljanje preglednosti in, da v postopku ni bil predmet legalnost parapetnega zidu, temveč se parapetni zid v postopku uporablja kot poseg v prostor, nad katerim so zasajene ciprese. Tožnica kljub navedbam dokazila o pridobitvi soglasja ni predložila. Samo soglasje pa še ne pomeni, da se lahko ciprese neomejeno razraščajo, temveč jih mora lastnik redno obrezovati za zagotovitev preglednosti cestnega priključka. Ker občinski predpis ne določa manjše širine varovalnega pasu, velja zakonsko določena širina (5 m). Pravilnik se uporablja. Tožnica je bila prisotna pri inšpekcijskem ogledu 20. 9. 2021, organ je z njo komuniciral, posredovani so ji bili vsi zapisniki o inšpekcijskih ogledih, seznanjena je bila z zakonskimi določbami. Iz spisa tudi izhaja, da se je tožnica strinjala, da višina cipres ovira preglednost cestnega priključka in jih bo zato ustrezno obrezala. Toženka je predlagala, da sodišče zavrne tožbo v celoti.

7Tožnica je v pripravljalni vlogi vztrajala pri navedbah v zvezi z napačnimi izračuni toženke, dodala, da je pot v Gradišču šolska pot, torej bi omejitev morala biti 30 km/h. Tožnica je predlagala izvedbo ogleda na kraju samem, dodatno še postavitev izvedenca ustrezne stroke. Toženka se ni opredelila do navedb v zvezi z delilnim načrtom, geodetskim načrtom, pogodbo o služnosti in SPS. Poudarila je še, da je upoštevala navodila organa in ciprese obrezala na način, kot je bilo to zahtevano. O višini cipres do izpodbijane odločbe ni bilo govora.

Glavna obravnava in dokazni postopek

8Sodišče je opravilo narok za glavno obravnavo, na katerega sta pristopili obe stranki. Tožnica je vztrajala pri tožbi in ostalih vlogah, poudarila, da je v postopku prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, saj pred izdajo odločbe ni bila seznanjena z bistvenimi okoliščinami, ki so bile podlaga za odločbo, med drugim glede obrezovanja cipres na določeno višino. Toženka je te navedbe prerekala, vztrajala, da do bistvenih kršitev pravil postopka ni prišlo, saj so bili v postopku opravljeni štirje¹ inšpekcijski ogledi, z zapisniki katerih je bila tožnica seznanjena, tožnica je podala tudi prošnjo za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti po ugotovitvah prvostopenjskega organa, kar po njenem mnenju pomeni, da je bila seznanjena z razlogi za uvedbo postopka, imela pa je tudi možnost podati svoje pripombe. V nadaljevanju naroka sta stranki še podrobneje opredelili svoje navedbe.

9Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v izpodbijano odločbo, drugostopenjsko odločbo, dokument Podrobnosti napak in zaznambe, delilni načrt iz leta 1978, geodetski načrt iz leta 1987, pogodbo o služnostni pravici poti z dne 25. 7. 2000 in aneks k pogodbi z dne 12. 6. 2002. Sodišče je na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)² vpogledalo v ostale listine upravnega spisa, med drugim v elektronsko sporočilo z dne 28. 9. 2021 in elektronsko sporočilo z dne 6. 10. 2021. Slednja dokaza je tožnica predlagala šele s pripravljalno vlogo, torej prepozno, kot bo obrazloženo kasneje, vendar sta ti sporočili (tudi) del upravnega spisa, zato ju je sodišče vpogledalo.

10Sodišče ni vpogledalo v fotografije s prometnimi znaki, fotografije priključka, dokument Določitev višinske razlike in dodatna pojasnila, letalske posnetke, fotografije cestnih odsekov s posegi v varovalni pas, fotografijo omejitev hitrosti 40 km/h, fotografijo šolska pot, fotografijo preglednost priključka in račun št. 426-2008, prav tako ni zaslišalo tožnice, opravilo ogleda na kraju samem ter postavilo izvedenca ustrezne stroke. Gre namreč za prepozno podane dokazne predloge. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Smiselno enako določa tudi tretji odstavek 20. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Hkrati je treba vse dokazne predloge podati v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo (28. člen ZUS-1)³ - kot že povedano - pod predpostavko, da ne gre za nove dokazne predloge, razen je je podan opravičljiv razlog, zakaj niso bili podani že v upravnem postopku [….če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta] (52. člen ZUS-1).

11Kot izhaja iz upravnih spisov, je imela tožnica možnost te dokazne predloge podati že med postopkom oziroma najkasneje v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Ker tega ni storila in v tožbi ni opravičila, zakaj teh dokaznih predlogov ni podala že v upravnem postopku, sodišče teh dokazov ne bo izvedlo.

12Tožnica je zavrnitvi dokaznih predlogov ugovarjala zaradi bistvene kršitve pravil postopka, saj je ocenila, da jih je podala pravočasno, da jih iz objektivnih razlogov ni mogla predložiti že prej, kot tudi, da so ti dokazi (predvsem tudi postavitev izvedenca) ključni za legitimno presojo konkretnega primera in popolno ter pravilno ugotovitev dejanskega stanja.

13Sodišče zavrača navedene ugovore iz že povedanih razlogov.

K I. točki izreka:

14Tožba je utemeljena.

15V tem primeru je predmet spora izrek ukrepa občinskega inšpektorja, s katerim je bilo tožnici naložena odstranitev cipres v dolžini 13 m, ki so zasajene nad kamnitim parapetnim zidom na zemljišču parc. št. 111, k.o. 1710-Gradišče, ki je last tožnice, vzdolž javne poti z oznako JP ... (parc. št. 222, k.o. 1710 Gradišče) in v dolžini 3 m ob SPS, na način, da bo skupna višina cipres s parapetnim zidom znašala maksimalno 0,75 m od nivoja ceste. Določen je bil tudi rok za izvedbo te obveznosti, tožnica je bila opozorjena na uvedbo izvršilnega postopka z denarno prisilitvijo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti.

16Organ je svojo odločitev oprl na 97. člen ZCes-1, po katerem so posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste (drugi odstavek), nadalje, da se varovalni pas občinske ceste meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi ter znaša največ pri javnih poteh 5,0 m in lokalnih cestah 10,0 m (četrti odstavek) in da lahko občina z odlokom predpiše manjšo širino varovalnih pasov (peti odstavek), in na 98. člen, po katerem v območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka (prvi odstavek). Oprl se je še na Pravilnik (prva alineja prvega odstavka in sedmi odstavek 18. člena, drugi odstavek 70. člena).

17Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka.

18Sodišče bo najprej presodilo zatrjevane kršitve pravil postopka.

19Tožnica ugovarja, da ji pred izdajo izpodbijane odločbe (kot tudi pred odločitvijo o pritožbi na drugi stopnji) ni bila dana možnost izjave o odločilnih dejstvih in okoliščinah, ki so bila pomembna za izdajo odločbe. Toženka nasprotno meni, da do kršitev pravil postopka ni prišlo, pri čemer se sklicuje na izvedene inšpekcijske oglede, posredovanje zapisnikov teh ogledov tožnici ter izvedeno komunikacijo med prvostopenjskim organom in tožnico.

20Med najpomembnejša načela upravnega postopka nedvomno sodi tudi načelo zaslišanja stranke, ki je opredeljeno na več mestih v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). V 9. členu je tako določeno, da je treba, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek). To načelo je konkretizirano še v 146. členu istega zakona, po katerem mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: 1. da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, 2. da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih, 3. da sodeluje pri izvedbi dokazov, 4. da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in 5. da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o njem izreče (tretji odstavek). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek). Po uveljavljeni sodni praksi se s spoštovanjem načela zaslišanja stranke posamezniku kot stranki v upravnem postopku zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja v upravnem postopku. Zaradi tega je pravica do zaslišanja tudi ustavna pravica, ki temelji na načelu enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in na ustavnem varstvu človekovega dostojanstva iz 21. člena Ustave RS. Zato mora uradna oseba stranki posredovati tudi svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve, kar je še posebej pomembno v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden⁴.

21Iz podatkov spisa izhaja naslednje: da je bilo opravljenih pet inšpekcijskih ogledov (18. 8. 2021, 15. 9. 2021, 20. 9. 2021, 29. 9. 2021 in 24. 11. 2021), da je bila tožnica prisotna le na ogledu, opravljenem 20. 9. 2021, da so bili tožnici posredovani zapisniki inšpekcijskih ogledov z dne 18. 8. 2021, 15. 9. 2021 in 20. 9. 2021, kot tudi, da je bila preko elektronskih sporočil tožnica seznanjena z zakonskimi določbami, konkretno z 98. členom ZCes-1, povzet je bil 18. člen Pravilnika ter naveden še Pravilnik o cestnih priključkih oziroma določba tega pravilnika, brez navedbe določbe (elektronsko sporočilo z dne 28. 9. 2021).

22Iz vsebine zapisnikov o inšpekcijskih ogledih kot poglavitno izhaja, da gre za zaraščanje rastlinja v preglednem trikotniku na parc. št. 111, k.o. 1710-Gradišče, in da je treba ciprese zaradi boljše preglednosti obrezati. Zapisnikom so bile priložene še fotografije lokacije, iz zapisnika o ogledu, opravljenem dne 18. 8. 2021, pa je razvidna še skica tlorisa o obravnavani lokaciji ter višini parapetnega zidu in cipres na tej lokaciji z izmerami priključka, parapetnega zidu in cipres.

23Iz izreka izpodbijane odločbe pa izhaja, da mora tožnica na svojem zemljišču s parc. št. 111, v preglednem polju skupnega cestnega priključka na zemljišču parc. št. 111, k.o. 1710-Gradišče (SPS), desno na občinsko javno pot z oznako JP ..., ki poteka po zemljišču parc. št. 222, k.o. 1701-Gradišče (GPS), v dolžini, ki zagotavlja na točki, ki se nahaja na SPS 3,0 m od roba GPS na višini voznikovega očesa 1,0 m vidnost vozila, ki prihaja po GPS na zaustavni pregledni razdalji 37 m in proste vizure do višine ovire na cesti 10 cm, vzdolž GPS gledano od cestnega priključka proti zaustavni razdalji, odstraniti ciprese v dolžini 13 m, ki so zasajene nad kamnitim parapetnim zidom na zemljišču parc. št. 111, k.o. 1710-Gradišče vzdolž javne poti z oznako JP ... (parc. št. 222, k.o. 1710-Gradišče) in v dolžini 3 m ob SPS, na način, da bo skupna višina cipres s parapetnim zidom znašala maksimalno 0,75 m od nivoja ceste. Opredeljena je torej natančna lokacija spornega posega v prostor, posledično zaustavna razdalja in obseg obreza cipres (tj. po oceni inšpekcijskega organa še dopustna višina cipres glede na njihovo lokacijo ter zaustavno razdaljo, ki bo omogočala preglednost voznikov iz SPS na GPS), kar iz zapisnikov ni razvidno, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa so obrazloženi še vsi preračunani odmiki, nagib - niveleta, posledično zaustavna razdalja, vsebovana je tudi skica obravnavanega posega v prostor (str. 2 obrazložitve), citirane so še določbe Pravilnika o cestnih priključkih.

24Glede na povedano sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru o kršitvi pravil postopka. Drži, da je bila tožnica seznanjena z vsemi zapisniki (razen z zadnjim z dne 24. 11. 2021⁵) ter delno tudi materialnopravno podlago, ki je bila uporabljena za odločitev v tem primeru, vendar pa, upoštevajoč izrek ter obrazložitev odločbe, ni mogoče pritrditi toženki, da do zatrjevane kršitve pravil postopka v tem primeru ni prišlo. Pred izdajo odločbe bi moral prvostopenjski organ tožnico seznaniti še z vsemi ostalimi dejstvi in okoliščinami, ki izhajajo tudi iz odločbe, ne pa zgolj z dejstvi in okoliščinami, ki izhajajo iz posredovanih zapisnikov ter elektronskih sporočil (kar je sodišče povzelo zgoraj), in ji predočiti tudi nameravano odločitev, ki je za tožnico nedvomno negativna, saj ji nalaga obveznost⁶, ter ji dati možnost, da se o tem izjavi. Ker prvostopenjski organ tega ni storil, zatrjevane kršitve pa tudi ni odpravil drugostopenjski organ, ko je odločal o pritožbi tožnice zoper prvostopenjsko odločbo, je bila v postopku zagrešena absolutna bistvena kršitev (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP, 2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), kar terja odpravo odločitve že iz tega razloga.

25Sodišče se do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo, saj za odločitev niso bili relevantni.

26Sodišče je zato tožbi tožnice ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo, sledeč četrtemu in petemu odstavku istega člena vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ odpraviti najprej ugotovljene kršitve pravil postopka, nato pa presoditi še ostale ugovore tožnice, ki se nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter napačno uporabo materialnega prava, in o zadevi, sledeč rezultatu ugotovitvenega postopka, ponovno odločiti.

27Sodišče je odločilo na podlagi glavne obravnave (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

28Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (četrti odstavek 3. člena), po katerem v primeru, če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki se odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 385 EUR. Ker je odvetnik zavezanec za DDV, mu je sodišče priznalo še 22 % DDV.

¹ Točno: pet inšpekcijskih ogledov, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju;
² Sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi.
³ Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.
⁴ Glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS, VIII Ips 254/2015 z dne 5. 4. 2016;
⁵ op. sodišča;
⁶ Ibidem;