UPRS Sodba II U 359/2022-16

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za infrastrukturo št. 4301-56/2020/1631 z dne 2. 9. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za infrastrukturo (sedaj: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; v nadaljevanju: ministrstvo) zavrnilo vlogo tožnika za operacijo "PV2-X.” (1. točka izreka) ter ugotovilo, da v postopku stroški niso nastali (2. točka izreka).

2V obrazložitvi sklepa ministrstvo pojasnjuje, da je bil dne 30. 4. 2021 v Uradnem listu Republike Slovenije št. 67/21 objavljen Javni razpis za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije (oznaka: JR SE OVE 2021; v nadaljevanju: javni razpis), in sicer v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja, prednostne naložbe Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov. Ministrstvo je v Uradnem listu Republike Slovenije objavilo povečanje nepovratnih sredstev, določilo pa je tudi dodatne roke za oddajo vlog na javnem razpisu.

3Tožnik je vlogo za operacijo "PV2-X.” oddal dne 7. 6. 2022, po pozivu pa jo je tudi pravočasno dopolnil.

4Vloge, ki so bile popolne, je strokovna komisija pregledala in ugotovila, da je tožnik dne 6. 6. 2022 - torej še pred oddajo vloge na javnem razpisu in pred skrajnim rokom za oddajo vloge za peto odpiranje dne 8. 6. 2022 - na Portalu javnih naročil Republike Slovenije (št. objave JN003506/2022-ODLO1) objavil Odločitev o oddaji naročila za izgradnjo sončne elektrarne X. Po ugotovitvi ministrstva je vlagatelj s tem oddal prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme, v razpisno dokumentacijo pa za navedeno javno naročilo tudi ni vključil morebitnega odložnega pogoja, s katerim bi kasnejšo sklenitev pogodbe pogojil z uspešnim kandidiranjem za sredstva na navedenem javnem razpisu. S tem ni izpolnil pogoja za ugotavljanje upravičenosti glede začetka izvedbe operacije iz točke 4.1 javnega razpisa, v skladu s katerim se izvedba projekta, to je pričetek gradnje oziroma zavezujoče naročanje opreme, ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis. Zaradi neizpolnitve navedenega pogoja je ministrstvo vlogo zavrnilo.

5Po mnenju tožnika je pri izdaji izpodbijanega sklepa prišlo do bistvenih kršitev postopka, zmotno je bilo ugotovljeno dejansko stanje, kršene pa so bila tudi določbe materialnega predpisa. Kot pojasnjuje, je prijavi na javni razpis priložil tudi dokumentacijo v zvezi z javnim naročanjem. Pred oddajo vloge na javnem razpisu je bil namreč dolžan sprožiti postopek javnega naročila, saj je bilo v javnem razpisu (v točki "4.1 Splošni pogoji") navedeno, da morajo prijavitelji, ki so zavezanci za javno naročanje, predložiti fotokopijo objave javnega naročila na portalu javnih naročil, prejete ponudbe, zapisnik oziroma poročilo o odpiranju ponudb ter nezavezujoč osnutek odločitve o izbiri izvajalca. Zaradi izpolnitve navedenega pogoja je družba A., d.o.o. po pooblastilu tožnika pred oddajo vloge na javnem razpisu izvedla postopek javnega naročanja do faze zavezujočih ravnanj, to je do naročila opreme. Pri vodenju navedenega postopka so bila upoštevana določila razpisne dokumentacije in določbe Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), na katerega se razpisna dokumentacija tudi sklicuje. Dne 25. 5. 2022 je bilo tako na spletnem Portalu javnih naročil Republike Slovenije objavljeno obvestilo o javnem naročilu male vrednosti za izgradnjo sončne elektrarne X. s celotno dokumentacijo, kjer so bili podrobno določeni pogoji in postopek, navedene pa so bile tudi vse druge informacije v zvezi z javnim naročilom. V razpisno dokumentacijo je bila med drugim vključena tudi določba, s katero si je tožnik pridržal pravico do odstopa od javnega naročila in sklenitve pogodbe z najboljšim ponudnikom. V točki "1.17 Ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila" je bilo tako med drugim določeno, da lahko naročnik brez odgovornosti za škodo, nastalo ponudnikom, do roka za oddajo ponudb kadarkoli ustavi postopek oddaje javnega naročila, da lahko na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe in da lahko po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila. S tem določilom je tožnik zagotovil, da aktivnosti, ki jih je izvedel za namen izpolnjevanja pogoja iz točke 4.1, niso bile pravno zavezujoče in da bi lahko od javnega naročila kasneje odstopil brez pravnih posledic.

6Dne 6. 6. 2022 je bila na Portalu javnih naročil Republike Slovenije objavljena odločitev o oddaji javnega naročila št. JN-0020/2022-ODL družbi B., d.o.o. kot edinemu in najugodnejšemu ponudniku, s katerim je tožnik po oddaji vloge na javnem razpisu dne 19. 7. 2022 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila. Do roka za oddajo vloge na javnem razpisu tako tožnik zavezujočih odločitev ni sprejel ali objavil.

7Ker je tožnik postopek javnega naročanja vodil tako, da je lahko od javnega naročila po oddaji vloge na javnem razpisu odstopil brez pravnih posledic, je ugotovitev toženke v izpodbijanem sklepu, da ni izpolnil pogoja iz točke 4.1 javnega razpisa v zvezi z začetkom izvedbe operacije, nezakonita.

8Izpodbijani sklep po mnenju tožnika tudi ni ustrezno obrazložen, saj v njem ni navedenih nobenih konkretnih navedb o dejstvih, ki so bile ključne za odločitev. Organ tako v sklepu ni pojasnil, zakaj je mnenja, da predstavlja odločitev o oddaji naročila za izgradnjo sončne elektrarne X. po pravilih o javnem naročanju zavezujočo zavezo za naročilo opreme. Sklep prav tako ne vsebuje razlogov, zaradi katerih organ določb, ki jih je tožnik vključil v razpisne pogoje javnega naročila glede možnosti zavrnitve vseh ponudb in odstopa od izvedbe javnega naročila v točki 1.17 razpisne dokumentacije, ni štel za odložni pogoj, s katerim je tožnik kasnejšo sklenitev pogodbe pogojil z uspešnim kandidiranjem za sredstva javnega razpisa. Učinek odločitev iz točke 1.17 (o ustavitvi postopka, zavrnitvi vseh ponudb in o odstopu od izvedbe javnega naročila) je namreč enak odložnemu pogoju, postavitve katerega sicer dokumentacija javnega razpisa ne zahteva. Ker se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa organ ni opredelil do vseh za odločitev pomembnih dejstev, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja po določbi 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki terja njegovo odpravo.

9Tudi določbe materialnega prava (določbe javnega razpisa ter pravila o javnem naročanju) po mnenju tožnika niso bile uporabljene pravilno. Skladno s točko 4.1 javnega razpisa se gradnja oziroma zavezujoče naročanje opreme ni smelo začeti pred oddajo vloge za javnem razpisu. Kot poudarja tožnik, javni razpis ni vseboval pogoja, da morajo vlagatelji v razpisni dokumentaciji za javno naročilo vključiti odložni pogoj, s katerim bi kasnejšo sklenitev pogodbe pogojili z uspešnim kandidiranjem za sredstva na javnem razpisu. Razlaga, da bi moral biti v razpisno dokumentacijo tak pogoj vključen, je z vidika enake obravnave prijaviteljev nedopustna in brez podlage v javnem razpisu. Ker ima ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb in odstop od javnega naročila enak učinek kot odložni pogoj, ki ga omenja organ v obrazložitvi sklepa, javni razpis pa načina izpolnitve pogoja glede začetka izvedbe operacije po točki 4.1 javnega razpisa tudi ni določil, organ ni imel podlage za zavrnitev tožnikove vloge.

10Tožnik meni, da je s tem, ko je v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil določilo, na podlagi katerega je lahko tudi še po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila (ki jo toženka napačno šteje kot prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme) odstopil od izvedbe javnega naročila, zadostil pogoju iz razpisne dokumentacije glede začetka izvedbe operacije. Navedena določba je tudi skladna z zakonodajo in ustaljeno sodno prakso na področju javnega naročanja. V podkrepitev svojih navedb se tožnik sklicuje na določbo osmega odstavka 90. člena ZJN-3, ki ureja odstop naročnika od izvedbe javnega naročila, sklicuje pa se tudi na stališče sodne prakse, ki izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 870/2016 z dne 19. 9. 2017, v skladu s katero obvestilo o izbiri oziroma odločitev o oddaji naročila, s katero naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, predstavlja vabilo ponudniku k sklenitvi pogodbe pod objavljenimi pogoji in ne pomeni že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe oziroma pravno zavezujoče zaveze za naročilo opreme. Po sodni praksi lahko naročnik v razpisni dokumentaciji izključi dolžnost sklenitve pogodbe z že izbranim najugodnejšim ponudnikom, kar je tožnik v obravnavanem primeru tudi storil. Ker je lahko torej tožnik tudi po izbiri ponudnika od javnega naročila odstopil, odločitev o oddaji naročila za izgradnjo sončne elektrarne X. ne predstavlja prve pravno zavezujoče zaveze za naročilo opreme, kot meni to napačno v izpodbijanem sklepu ministrstvo. Prvo pravno zavezujočo zavezo je tožnik podal šele po oddaji vloge na javnem razpisu, ko je dne 19. 7. 2022 z izbranim kandidatom sklenil pogodbo za izgradnjo sončne elektrarne X.

11Tožnik zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12V odgovoru na tožbo toženka pojasnjuje, da je odložni pogoj v izpodbijanem sklepu naveden zgolj kot možnost, s katero lahko javni naročnik začetek del ali sklenitev pogodbe pogoji z uspešno pridobljeno subvencijo. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljevanju: Uredba št. 651/2014), ki predstavlja eno od temeljnih pravnih podlag javnega razpisa, definira "začetek del" bodisi kot začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi kot prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če slednja nastopi pred začetkom gradbenih del. Ob omejeni pravni podlagi in manjku ustreznih smernic so strokovne komisije v primeru javnih razpisov, ki so podlaga za sofinanciranje operacij, ki predstavljajo državno pomoč, zavzele stališče, da za vlagatelje, ki so zavezanci po ZJN-3, kot presečni datum upoštevajo datum objave odločitve o oddaji javnega naročila na portalu javnih naročil, ki se šteje za prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo. Komisije ob tem (ob ustrezni dikciji) upoštevajo tudi morebitni odložni pogoj, če je ustrezno zapisan v že sklenjenih pogodbah oziroma v razpisni dokumentaciji ali vzorcu pogodbe pri javnih naročilih.

13Glede sklicevanja tožnika na odločitev sodišča v zadevi opr. št. I Cpg 870/2016 pa toženka navaja, da se ta nanaša na razlago predpisov s področja javnega naročanja in ne na pravila evropske kohezijske politike glede dodeljevanja državnih pomoči, zato v obravnavni zadevi ne pride v poštev.

14Kot navaja toženka, je strokovna komisija pri odločanju postopala skladno z določili javnega razpisa, neutemeljen pa je po njenem mnenju tudi očitek o neenakopravni obravnavi prijaviteljev na javnem razpisu.

15V prvi pripravljalni vlogi tožnik vztraja pri tožbenih navedbah, da odločitev o izbiri izvajalca zanj ni bila pravno zavezujoča, saj je imel skladno z dokumentacijo javnega naročila ter določbami ZJN-3 od naročila možnost odstopiti brez pravnih in dejanskih posledic. Glede sklicevanja toženke v odgovoru na tožbo na neuradna stališča strokovne komisije pa navaja, da ta stališča niso dopustna in da so tudi v nasprotju z javnim razpisom ter zakonodajo, razlaga razpisnega pogoja iz točke 4.1 javnega razpisa pa je arbitrarna in sporna z vidika načela enakovrednega obravnavanja vseh prijaviteljev, zato je pri odločanju ni mogoče uporabiti. Pojem zavezujočih ravnanj je treba po njegovem mnenju razlagati v skladu z veljavno zakonodajo (ZJN-3) in sodno prakso s področja javnega naročanja. Interpretacija, ki jo je uporabila toženka, je zato v nasprotju z materialnimi predpisi, s postavljanjem dodatnih, strožjih pogojev, ki iz razpisne dokumentacije ne izhajajo, pa je bilo odločeno tudi v nasprotju z načeli transparentnosti, dobrovernosti, konsistentnosti in poštenega ravnanja pripravljavcev razpisov ter v nasprotju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije.

K točki I izreka:

16Tožba je utemeljena.

17V obravnavani zadevi je za odločitev ključno vprašanje razlage splošnega pogoja iz točke 4.1 javnega razpisa, ki se nanaša na začetek izvedbe operacije, za katerega toženka meni, da ga tožnik ob oddaji vloge na javnem razpisu ni izpolnjeval, zaradi česar je njegovo vlogo, s katero je ta kandidiral za nepovratna sredstva za izgradnjo sončne elektrarne PV2 - X, kot neupravičeno zavrnila.

18Predmet javnega razpisa je bila dodelitev finančnih spodbud (nepovratnih sredstev) za sofinanciranje nakupa in vgradnje naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. Finančne spodbude so se dodeljevale kot državne pomoči, financiranje pa je zagotovila Evropska unija iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju od leta 2014 do leta 2020 (točka 3 javnega razpisa). Na javni razpis so se lahko prijavili le gospodarski subjekti, to je gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ter zadruge (točka 3.3 javnega razpisa), ki so izpolnjevali v razpisu določene splošne in posebne pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev (točki 4.1 in 4.2 javnega razpisa). Kot enega od splošnih pogojev za dodelitev finančne spodbude je javni razpis v točki 4.1 določil tudi pogoj glede začetka izvedbe operacije, v skladu s katerim se izvedba projekta, to je pričetek gradnje oziroma zavezujoče naročanje opreme, ni smela začeti pred oddajo vloge na javnem razpisu, pri čemer je bilo že z javnim razpisom določeno, da se nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, ne šteje za začetek del. Prijavitelji so bili ob tem v javnem razpisu izrecno opozorjeni, da celotna operacija ne bo upravičena do državne pomoči, če se bo izvedba projekta pričela preden bo izpolnjen pogoj iz tega odstavka. Navedeni pogoj javnega razpisa ima podlago v 23. točki 2. člena Uredbe št. 651/2014, ki z namenom določitve državnih pomoči, ki se štejejo za združljive z notranjim trgom Evropske unije, "začetek del" opredeljuje bodisi kot začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi kot prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če slednja nastopi pred začetkom omenjenih gradbenih del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se tudi po omenjeni določbi uredbe ne štejejo za začetek del.

19Poleg pogoja glede začetka izvedbe operacije je bila v javnem razpisu kot pogoj za ugotavljanje upravičenosti do državne pomoči določena tudi obveznost prijaviteljev v zvezi z izbiro dobaviteljev in izvajalcev ter oddajo javnih naročil. Prijavitelji, ki so zavezani za javno naročanje, so morali tako v vlogi predstaviti postopek zbiranja ponudb v skladu z veljavno zakonodajo na področju javnega naročanja in utemeljiti predlagano izbiro. V dokaz izpolnjevanja navedenega pogoja so morali vlogi na javnem razpisu priložiti v razpisu navedeno dokumentacijo v zvezi z izbiro dobaviteljev in izvajalcev oziroma izvedbo javnega naročila, to je fotokopijo objave javnega naročila na portalu javnih naročil; prejete ponudbe; zapisnik oziroma poročilo o odpiranju ponudb ter nezavezujoč osnutek odločitve o izbiri izvajalca.

20Med strankama ni sporno, da je tožnik po veljavni zakonodaji zavezanec za javno naročanje in da je še pred oddajo vloge na javnem razpisu skladno z razpisnimi pogoji začel postopek javnega naročanja. Dne 25. 5. 2022 je tako na Portalu javnih naročil Republike Slovenije po pooblaščeni družbi A., d.o.o. objavil Obvestilo o naročilu male vrednosti (NMV1) z dokumentacijo, potrebno za oddajo javnega naročila. Dne 6. 6. 2022, to je dan pred oddajo vloge na javnem razpisu, je na omenjenem portalu objavil odločitev o oddaji naročila najugodnejšemu ponudniku, s katerim je dne 19. 7. 2022, torej po oddaji vloge na javnem razpisu, sklenil pogodbo št. NMV-0020/2022 za izgradnjo sončne elektrarne X. Da tožnik pred oddajo vloge na javnem razpisu z gradnjo sončne elektrarne ni pričel, med strankama ni sporno, med njima pa je sporno vprašanje, ali je pred oddajo vloge z izbiro najugodnejšega ponudnika že pričel z zavezujočim naročanjem opreme, s katerim je prijavitelj skladno s točko 4.1 javnega razpisa lahko pričel šele po oddaji vloge na javnem razpisu.

21Namen razpisnih pogojev v zvezi s predpisanim začetkom izvedbe operacije je v tem, da se finančne spodbude zagotovijo novim (še ne začetim oziroma že izvedenim) projektom - predvsem tistim, ki brez javnega financiranja najverjetneje ne bi bili izvedeni ali pa bi bila njihova izvedba otežena.

22V tožbi tožnik zatrjuje, da z zavezujočim naročanjem opreme pred oddajo vloge na javnem razpisu ni pričel, zaradi česar je bila njegova vloga po njegovem mnenju z izpodbijanim sklepom neupravičeno zavrnjena. V podkrepitev svojih navedb se sklicuje na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri si je, kot zatrjuje, pridržal pravico do odstopa od izvedbe javnega naročila, česar pa organ pri odločanju ni upošteval oziroma je navedeno določbo dokumentacije pri razlagi spornega razpisnega pogoja spregledal.

23V točki 1.17 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila si je tožnik do roka za oddajo ponudb pridržal pravico do ustavitve postopka oddaje javnega naročila, po izteku roka za odpiraje ponudb si je pridržal pravico do zavrnitve vseh ponudb, po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila pa si je izgovoril tudi pravico do odstopa od izvedbe javnega naročila, vse brez odgovornosti za škodo, ki bi ponudnikom utegnila s tem nastati. Z navedeno določbo je tožnik v postopku javnega naročanja izrecno izključil dolžnost sklenitve pravno zavezujoče pogodbe (t.i. kontrahirno dolžnost) z izbranim ponudnikom. Dopustnost tovrstne klavzule v dokumentaciji postopka javnega naročanja potrjuje tudi praksa na področju javnega naročanja¹, pravila katere je pri razlagi razpisnega pogoja, ki se nanaša na začetek izvedbe operacije, treba upoštevati tudi v obravnavani zadevi. Na uporabo pravil javnega naročanja pri izbiri najugodnejšega ponudnika napotuje tudi sam javni razpis, ki je prijaviteljem, ki so (kot tožnik) zavezani za javno naročanje, naložil, da so morali že pred oddajo vloge na javnem razpisu izvesti določene aktivnosti v zvezi z izbiro dobaviteljev in izvajalcev ter oddajo javnih naročil.

24V primeru, kakršen je obravnavani, ko je prijavitelj v postopku javnega naročanja svojo kontrahirno dolžnost vnaprej izključil s klavzulo o možnosti odstopa od javnega naročila, ni mogoče šteti, da se je tožnik k sklenitvi pogodbe in s tem k zavezujočemu naročilu opreme zavezal že s samo izbiro najugodnejšega ponudnika. Kot na to pravilno opozarja tožnik, predpisi in sodna praksa s področja javnega naročanja obvestilo naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika štejejo le za vabilo izbranemu ponudniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji)², saj se šteje, da s samo odločitvijo o oddaji javnega naročila še ne pride do sklenitve pogodbe³. Naročnik namreč po pravilih obligacijskega prava (načelo pogodbene svobode), ki veljajo tudi pri sklepanju pogodb na področju javnega naročanja, z izbranim ponudnikom ni zavezan skleniti pogodbe, dokler za to ne izkaže svoje dokončne volje oziroma ne odda ponudbe.⁴ Zato v primeru, ko je naročnik s klavzulo v dokumentaciji v zvezi z objavljenim naročilom svojo kontrahirno dolžnost izrecno izključil, pogodbe z izbranim ponudnikom kasneje ni dolžan skleniti. V takšnem primeru zato tudi ni mogoče šteti, da je prijavitelj z zavezujočim naročanjem opreme začel že z samo izbiro ponudnika oziroma z objavo odločitve o oddaji naročila na spletnem portalu javnih naročil, kot meni to napačno organ v izpodbijanem sklepu. Prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati (to je od nje odstopiti) v smislu 23. točke 2. člena Uredbe št. 651/2014 oziroma zavezujoče naročanje opreme v smislu točke 4.1 javnega razpisa v takšnem primeru predstavlja šele sklenitev pogodbe naročnika z izbranim najugodnejšim ponudnikom, za katero pa v obravnavani zadevi med strankama ni spora o tem, da je bila sklenjena šele po oddaji vloge tožnika na javnem razpisu.

25Glede na obrazloženo je nepravilna ugotovitev organa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je v obravnavani zadevi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme predstavljala že sama objava odločitve tožnika o oddaji naročila za izgradnjo sončne elektrarne X. izbranemu najugodnejšemu ponudniku. Slednja namreč ob hkratni izključitvi kontrahirne dolžnosti tožnika pravno ni zavezala k naročilu opreme, potrebne za postavitev sončne elektrarne. Tako tudi ne drži ugotovitev organa v izpodbijanem sklepu, da tožnik v razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo sklenitve pogodbe ni z ničemer omejil oziroma pogojil in da zato kot vlagatelj vloge ni izpolnil pogoja za ugotavljanje upravičenosti glede začetka izvedbe operacije iz točke 1.4 javnega razpisa.

26Ker je glede na obrazloženo izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožnikove vloge nezakonita, je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ugodilo ter izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. Organ bo moral pri odločanju v ponovnem postopku (pri presoji izpolnjevanja splošnega pogoja glede začetka izvedbe operacije) upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, ki izhaja iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1), nato pa bo moral operacijo tožnika - če bo ugotovil, da izpolnjuje tudi druge splošne in posebne pogoje upravičenosti - oceniti ob uporabi predpisanih meril za izbiro operacij.

27Sodišče je o tožbi na podlagi pete alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na podlagi pisnih vlog strank ter predloženih listinskih dokazil, saj sta se obe stranki v postopku strinjali, da sodišče glavne obravnave ne izvede.

K točki II izreka:

28Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik o povrnitvi stroškov).

29Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, se tožniku, ki ga je v postopku zastopala odvetniška družba, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV (tožnikova pooblaščenka je namreč zavezanka za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR.

30Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

¹ Po praksi Državne revizijske komisije, po sodni praksi, pa tudi v pravni literaturi s področja javnega naročanja, je dopustno, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom izključi dolžnost sklenitve pogodbe tudi z že z izbranim najugodnejšim ponudnikom (tako CVSL opr. št. I Cpg 870/2016 z dne 19. 9. 2017, 11. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa ter pravna literatura).
² Tako sodba VSRS opr. št. III Ips 231/2008 z dne 20. 12. 2011, 9. točka obrazložitve; sodba VSL opr. št. I Cpg 870/2016 z dne 19. 9. 2017, 10. točka obrazložitve.
³ Izbira najugodnejšega ponudnika sodi v okvir faze oddaje javnega naročila, ki je t.i. predpogodbena faza, katere cilj in namen ni v tem, da se naročnika prisiljuje k sklepanju pogodb, pač pa le da se mu prepreči favoriziranje ali izigravanje posameznih ponudnikov oziroma v kakršnekoli oziru nepošteno ravnanje pri izbiri najugodnejšega ponudnika, ki bi bilo v škodo javnih sredstev (tako sodba VSL opr. št. I Cpg 688/2010 z dne 14. 9. 2010 in odločba USRS št. U-I-169/00 z dne 14. 11. 2002, 11. točka obrazložitve). Po pravnomočnosti odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila je odstop od izvedbe javnega naročila po zakonu mogoč iz t.i. utemeljenih razlogov, ki jih ZJN-3 primeroma našteva v osmem odstavku 90. člena (med drugim je odstop mogoč tudi v primeru, če ponudnik ugotovi, da za izvedbo naročila nima zagotovljenih sredstev). Šele v kolikor do odstopa od javnega naročila ne pride, sledi odločitvi o izbiri druga, t.i. pogodbena faza, v kateri se z izbranim ponudnikom sklene zavezujoča pisna pogodba o izvedbi javnega naročila, ki se presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava.
⁴ Tako tudi Vesna Kranjc v Zakonu o javnem naročanju s komentarjem, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2022, str. 434 - 435.