UPRS Sodba III U 270/2022-24

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Izpodbijani sklep

1Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju: toženka), je s sklepom, št. 36014-47519/2022-2 z dne 6. 10. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), zavrgel vlogo tožnice za pridobitev nepovratne finančne spodbude za novo naložbo rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb.

2Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se je tožnica prijavila na Javni poziv 74SUB-OB19 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 36/19 s spremembami, v nadaljevanju: javni poziv), pri čemer je tožnica vlogo podala za dodelitev nepovratne finančne spodbude za naložbo v ukrepa D (vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe) in H (toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši stanovanjski stavbi).

3Po določbi prvega odstavka 7. točke javnega poziva so se lahko vlagatelji na javni poziv prijavili od dneva njegove objave v Uradnem listu RS, javni poziv pa velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS. Javni poziv v prvem in drugem odstavku 4. a) točke nadalje določa, da je osnovni pogoj za dodelitev nepovratne finančne spodbude pravočasno oddana in popolna vloga. Vloga je pravočasna, če je oddana v času trajanja tega javnega poziva.

4Dne 25. 3. 2022 je bil v Uradnem listu RS (št. 43/22) objavljen zaključek javnega poziva. Ker je tožnica vlogo (priporočeno po pošti) oddala 31. 3. 2022, torej po izteku z javnim pozivom določenega roka, je toženka njeno vlogo z izpodbijanim sklepom zavrgla kot prepozno, na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

Tožba

5Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu, iz razloga nepravilne uporabe materialnega (procesnega) prava. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi, da ji toženka povrne stroške tega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6V tožbi navaja, da je nesporno, da je bil 25. 3. 2022 v Uradnem listu RS objavljen zaključek javnega poziva. Prav tako ni sporno, da je tožnica vlogo vložila 31. 3. 2022, izpolnjeno na obrazcu, ki je bil na spletni strani toženke na voljo 30. 3. 2022. Tudi določba 7. točke javnega poziva, da javni poziv velja do objave njegovega zaključka v Uradnem listu RS, je v izpodbijanem sklepu pravilno povzeta.

7V skladu določbo (zadnjega odstavka) 8. točke javnega poziva so Splošni pogoji poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (v nadaljevanju: splošni pogoji poslovanja) sestavni del javnega poziva. Splošni pogoji poslovanja pa v 6. členu določajo vsebino javnega poziva, med katero je naveden tudi rok za vložitev vloge. Rok je določeno časovno obdobje, v katerem je mogoče opraviti procesno dejanje. Objava zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS je časovno neopredeljena, neopredeljiva, učinkuje v trenutku in zainteresiranim ne omogoča časa za izvedbo nameravanega procesnega dejanja. Na tak način določenega obdobja za oddajo pravočasnih vlog zato po mnenju tožnice ni mogoče šteti kot procesni rok. Tako določen rok namreč ni v domeni vlagatelja, pač pa toženke, ki se v nekem trenutku odloči, da objavi zaključek javnega poziva, pri čemer ni mogoče pričakovati, da bodo vlagatelji vsak dan sledili objavi v Uradnem listu RS, da bi lahko izkoristili pravico konkurirati na javnem pozivu skupaj z ostalimi konkurenti. Ob tem tožnica dodaja, da je toženka na svoji spletni strani 23. 2. 2022 objavila informacijo, da bo javni poziv zaključen "aprila letos". Rok za vložitev vloge, kot je (bil) določen v konkretnem primeru, je po oceni tožnice nezakonit in posega v enakopraven položaj vlagateljev (22. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju: Ustava), posledično pa je kršena tudi njihova pravica do premoženja (33. člen Ustave), saj jim je bila s tem odvzeta možnost konkurirati za nepovratna sredstva, v primeru tožnice v višini najmanj 5.629,36 EUR.

8Tožnica dalje opozarja, da je toženka javni poziv večkrat spremenila, le tri tedne pred objavo njegovega zaključka je bila v Uradnem listu RS (št. 29/22) objavljena sprememba 4. f) točke (datum izvedbe naložbe). Po besedilu pred navedeno spremembo je bil vlagatelj upravičen do nepovratne finančne spodbude za naložbo, ki je bila izvedena v času trajanja javnega poziva, po navedeni spremembi pa za naložbo, izvedeno do 31. 12. 2022. Ob vložitvi obravnavane vloge se rok za izvedbo del po javnem pozivu še ni iztekel. Z določitvijo navedenega roka pa je bil po oceni tožnice določen dotlej nedoločen okvir uveljavljanja subvencije, zato se je nanj lahko upravičeno zanesla.

9V dokaz svojim navedbam je tožnica predlagala vpogled v izpodbijani sklep; besedilo javnega poziva z vsemi spremembami; splošne pogoje poslovanja; vlogo tožnice, s katero se je prijavila na javni poziv; objavo na spletni strani toženke z dne 23. 2. 2022 ter računa z dne 8. 9. 2021 in z dne 23. 8. 2021.

10Tožba je bila skupaj s prilogami vročena toženki, ki je sodišču poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo.

Odgovor na tožbo

11V odgovoru na tožbo toženka prereka tožbene ugovore in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Zahteva tudi, da ji tožnica povrne stroške tega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12Toženka pojasnjuje svojo vlogo, ki jo ima s financiranjem naložb, med drugim tudi z nepovratnimi finančnimi spodbudami. V skladu z določbo 146.d člena Zakona o varstvu okolja, kot je relevanten za konkretni primer (v nadaljevanju: ZVO-1), toženka z javnim pozivom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za določitev višine sredstev, upravičence in rok za vlaganje vlog. Razpisana sredstva se do svoje porabe dodeljujejo po vrstnem redu prispetja popolnih vlog. Toženka meni, da je navedena zakonska določba podlaga za določila javnega poziva, ki določajo, da se vloge lahko oddajo v času veljavnosti javnega poziva, in ne določajo točnega roka za oddajo vlog. Pri izvedbi javnih pozivov je namreč omejena z obsegom sredstev, kot je ta določen v javnem pozivu, v konkretnem javnem pozivu je bilo izrecno navedeno, da je skupna višina sredstev 75.429.483,96 EUR. Ker toženka ne more predvideti koliko vlog bo prejela, in posledično kdaj bodo sredstva porabljena, se javni poziv glasi, kot predhodno navedeno. Ko ugotovi, da so predvidena sredstva porabljena, nemudoma objavi sklep o zaključku javnega poziva v Uradnem listu RS in o tem še isti dan obvesti javnost na svoji spletni strani. S tem načinom so potencialni vlagatelji seznanjeni, saj toženka tako postopa že odkar je začela dodeljevati nepovratne spodbude.

13Prav na to, da toženka nikakor ne more predvideti, koliko vlog bo prejela in za kolikšen znesek spodbud, kaže tudi dejstvo, na katerega opozarja tožnica, da je na spletni strani 23. 2. 2022 objavila informacijo, da bo predmetni poziv predvidoma zaključen aprila 2022. Verjetno je prav zaradi te objave število vlog tako naraslo, da je toženka ugotovila, da bodo predvidena sredstva z rešitvijo do tedaj vloženih vlog v celoti porabljena in je morala že nekaj dni pred predvidenim aprilom zaključiti javni poziv z dnem 25. 3. 2022.

14Ker so bila pravila za vse potencialne vlagatelje enaka in vnaprej znana, je neutemeljen tožbeni očitek o neenakopravnem položaju vlagateljev in posledično kršitvi 22. člena Ustave. Prav tako je neutemeljen očitek o posegu v pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave, saj ni razumljivo, kako bi lahko bilo z izpodbijanim sklepom tožnici poseženo v navedeno pravico.

15Toženka dalje še izpostavlja, da je treba upoštevati, da gre v konkretni zadevi za javno pravno stvar, ne pa za odločanje o tožničini pravici, kar je sicer značilnost upravne zadeve. To pomeni, da v danem primeru ne gre za pravico, ki bi bila tožnici vnaprej zagotovljena. Pri postopku javnega poziva gre namreč za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so pravočasno vložili vlogo na javni poziv, enako obravnavani, posledično enako pa tudi tisti, ki so rok za vložitev vloge zamudili.

16Neutemeljen je po oceni toženke tudi tožbeni očitek, da je toženka s spremembo javnega poziva, objavljeno 4. 3. 2022, s katero je določila, da se prizna spodbuda za naložbe, izvršene do 31. 12. 2022, posredno določila nedoločen okvir uveljavljanja subvencije. Navedena sprememba se je nanašala na rok za izvedbo naložbe in ne na rok za vložitev vloge. Sicer pa iz priloženih računov izhaja, da je tožnica ukrepe izvedla že leta 2021, torej ni bilo nobenega razloga, da ni že prej vložila tudi vloge.

17Na koncu odgovora na tožbo toženka še pripominja, da je bil v Uradnem listu RS dne 20. 5. 2022 objavljen nov javni poziv (99SUB-OB22), katerega predmet sofinanciranja so tovrstne naložbe.

Nadaljnji potek upravnega spora

18Tožnica je sodišču poslala tudi vlogo z dne 30. 1. 2023, v kateri prereka navedbe toženke v odgovoru na tožbo. Meni, da tudi iz določbe prvega odstavka 146.d člena ZVO-1, na katero se sklicuje toženka, izhaja, da mora javni poziv vsebovati tudi rok za vlaganje vlog. Tožnica vztraja, da v konkretnem primeru ta rok ni bil določen, in se ob tem sklicuje na že podane tožbene navedbe. Pripominja še, da toženka zgolj iz prejetih vlog ne more vedeti, katere od njih izpolnjujejo vse pogoje za dodelitev sredstev. Nedopustno je, da noben od naslovnikov javnega poziva ni vedel, kdaj bo ta zaključen, pri čemer tožnica dodaja, da je toženka kot skrbnik javnih sredstev zavezana k transparentnemu in zakonitemu delovanju. Ob tem se tožnica sklicuje še na odgovor Varuha človekovih pravic z dne 4. 1. 2023, ki ga vlogi prilaga.

19Vloga tožnice, skupaj s prilogo, je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

20Sodišče je v zadevi odločalo absolutno prednostno, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Rop 5/2024 z dne 21. 8. 2024.

Presoja sodišča

K I. točki izreka:

21Tožba ni utemeljena.

22Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka kot prepozno zavrgla vlogo tožnice, s katero se je prijavila na javni poziv.

23Sodišče ugotavlja, da med strankama dejansko stanje zadeve ni sporno. Tako ni sporno, da je bilo v Uradnem listu RS dne 25. 3. 2022 objavljeno obvestilo o zaključku javnega poziva, ter da je tožnica vlogo, s katero se je prijavila na javni poziv, vložila 31. 3. 2022, torej po navedeni objavi zaključka javnega poziva.

24Prav tako ni sporno, da javni poziv (med drugim) temelji na določbi prvega odstavka 146.d člena ZVO-1, v skladu s katero toženka z javnim pozivom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za določitev višine sredstev, upravičence in rok za vlaganje vlog.¹ V navedeni določbi je določeno tudi, da se razpisana sredstva dodeljujejo do svoje porabe po vrstnem redu prispetja popolnih vlog. Nesporno je tudi, da je bil skupen obseg sredstev v javnem pozivu določen v višini 75.429.483,96 EUR, ter da je javni poziv v zvezi z rokom za vložitev vloge (7. točka) določal, da se lahko vlagatelj prijavi na javni poziv od dneva objave v Uradnem listu RS, javni poziv pa velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS. V skladu s 4. a) točko javnega poziva je vloga pravočasna, če je oddana v času trajanja tega javnega poziva. Za tožnico pa je v bistvenem sporno, ali je tako določen rok za vložitev vloge, kot je določen v javnem pozivu, zakonit, saj upravičencem ne omogoča natančne predvidljivosti, kdaj se bo rok za opravo procesnega dejanja iztekel.

25V postopkih za pridobitev javnih sredstev, kot je tudi obravnavani, gre za t.i. konkurenčne postopke, v katerih sodeluje več strank, ki niso v sporu, a se potegujejo za koristi, ki praviloma gredo le nekaterim od njih. Narava teh postopkov je tako bistveno drugačna od narave klasične upravne zadeve, kjer je v ospredju nasprotje med posamičnim in javnim interesom, ki ga mora organ s svojo odločitvijo v upravnem postopku razrešiti. Pridobitev tovrstnih sredstev je bodoče negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev oziroma meril vseh konkurentov, in ne pravica, ki bi bila kot takšna iztožljiva. Bistvo teh postopkov je presoja, kateri izmed kandidatov, katerih interesi si zaradi omejenosti finančnih sredstev nasprotujejo, najbolje izpolnjuje(jo) pogoje oziroma merila za pridobitev teh sredstev. Konkurenčni postopki pa zaradi potencialno velikega števila vlog in obsežne priložene dokumentacije terjajo ureditev, ki omogoča enostaven, hitrejši in na splošno učinkovitejši način obravnavanja.²

26Določbe javnega poziva, da se lahko vlagatelj prijavi na javni poziv od dneva objave v Uradnem listu RS, da javni poziv velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, ter da je vloga, s katero se vlagatelj prijavi na javni poziv, pravočasna, če je oddana v času trajanja tega javnega poziva, so po presoji sodišča jasne, in so posledica prej opredeljenih posebnosti konkurenčnega postopka javnega poziva in značilnosti delovanja toženke, ki sredstva dodeljuje v omejenem in določenem obsegu. Takšna določitev roka za vložitev vloge, kot jo določa javni poziv, po presoji sodišča tudi ne presega (niti vsebinsko niti formalno) zakonskega okvira iz prvega odstavka 146.d člena ZVO-1, po kateri mora toženka v javnem pozivu določiti (tudi) rok za vlaganje vlog, pač pa to določbo konkretizira na razumen način. Že v samem zakonu je namreč določeno, da se razpisana sredstva dodeljujejo do svoje porabe (prvi odstavek 146.d člena ZVO-1). Objava zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS pa ob dejstvu, da so bila razpisana sredstva porabljena, prav nasprotno od tega, kar skuša prikazati tožnica, omogoča transparentnost in seznanitev vseh zainteresiranih z navedenim dejstvom ter jasno razmejitev med pravočasnostjo in nepravočasnostjo vlog.

27S tem, ko se sporne določbe javnega poziva brez izjeme uporabljajo tako, kot se glasijo, je zagotovljeno tudi bistveno načelo postopkov javnih razpisov in pozivov, to je, da mora biti vsem prijavljenim zagotovljeno, da sodelujejo v postopku pod enakimi pogoji in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji javnega poziva. Zato je treba izmed vseh prispelih vlog upoštevati tiste vloge, ki izpolnjujejo vnaprej jasno določene in javno objavljene pogoje javnega poziva, ne glede na morebitno napačno razumevanje posameznih vlagateljev. Neutemeljen je tako tudi tožbeni ugovor, da je toženka z zavrženjem vloge tožnice kot prepozne, kršila 22. člen Ustave (enako varstvo pravic), pri čemer tožnica niti ne zatrjuje, da je bila vloga kakšnega vlagatelja, ki jo je prav tako kot tožnica vložil po objavi o zaključku javnega poziva v Uradnem listu RS (25. 3. 2022), vsebinsko obravnavana in ne zavržena kot prepozna. Kršitev 33. člena Ustave (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) pa tožnica uveljavlja, ne da bi pri tem postavila določne trditve, zato se do tega ugovora sodišče ni opredeljevalo.

28Tožnica je v tožbi navedla, da naj bi toženka s spremembo javnega poziva, objavljeno 4. 3. 2022, s katero je določila, da se spodbuda prizna za naložbe, izvršene do 31. 12. 2022, posredno določila sicer nedoločen okvir uveljavljanja subvencije. Takšen zaključek tožnice je neutemeljen. Navedena sprememba se je namreč nanašala na rok za izvedbo naložbe in s tem na vsebinski pogoj za dodelitev sredstev, ki pa je brezpredmeten v primeru, ko je vloga vložena prepozno in se zato vsebinski kriteriji za dodelitev sredstev v zadevi niti ne ugotavljajo.

29Glede na vse zgoraj navedeno sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Tožbo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

30Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, kot rečeno, med strankama ni sporno. Tožnica pa tudi ni opozorila na kakšne druge specifične okoliščine, ki bi ob nespornem dejanskem stanju zahtevale, da se ji omogoči izjavljanje na glavni obravnavi. Nasprotno, večkrat je izpostavila, da je procesno gradivo v zadevi že zbrano in izvedba glavne obravnave ni bila niti predlagana.³ Sodišče je zato v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

31Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Smiselno enako določa tudi 6. člen splošnih pogojev poslovanja toženke, na kar opozarja tožnica.
² Primerjaj npr. sodbo Vrhovnega sodišča, št. X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017.
³ Nadzorstvena pritožba z dne 17. 6. 2024 in rokovni predlog z dne 31. 7. 2024.