VSRS Sklep I Up 278/2024

Pritožbi z dne 9. 8. 2024 in 7. 11. 2024 se zavržeta.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo II U 238/2023-17 z dne 8. 3. 2024. V obrazložitvi je pojasnilo, da pritožba ni dovoljena, ker ne gre za primer iz prvega odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper ta sklep 9. 8. 2024 sam vložil pritožbo. Ko ga je sodišče prve stopnje pozvalo k predložitvi dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, je 7. 11. 2024 (v roku za predložitev potrdila o predpisanem izpitu) še enkrat poslal enako pritožbo, z razliko, da je imela ta ob pritožnikovem podpisu dodan še podpis in žig odvetniške družbe. Priložena sta ji bila tudi pooblastilo z dne 8. 8. 2024 in spremni dopis z dne 6. 11. 2024, v katerem je pritožnik navedel, da v zakonskem roku pošilja pooblastilo odvetniške družbe in njen uradni podpis na pritožbi z dne 9. 8. 2024.

Glede pritožbe z dne 9. 8. 2024

3Pritožba ni dovoljena.

4V postopku s pritožbo lahko stranka opravlja dejanja v postopku bodisi po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1), ali sama, če je enako strokovno usposobljena, kot bi bil izbrani pooblaščenec, torej če ima opravljen pravniški državni izpit.

5V tej zadevi se postavlja vprašanje, ali se ob v 2. točki obrazložitve opisanem procesnem dejanskem stanju pritožba z dne 9. 8. 2024 lahko obravnava kot pritožba, vložena po odvetniku. Po presoji Vrhovnega sodišča je odgovor nikalen. Pritožnik je pritožbo z dne 9. 8. 2024 tega dne vložil sam (in ne po odvetniku), sodišče prve stopnje pa ga je pozvalo, naj jo dopolni s potrdilom, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pritožnik s tem, ko sodišču prve stopnje po preteku pritožbenega roka ni poslal zahtevanega potrdila, ampak enako pritožbo, tokrat s podpisom, žigom in pooblastilom odvetniške družbe, torej očitno ni saniral nepravilnosti, k odpravi katere je bil pozvan.

6Okoliščina, da pravno sredstvo na Vrhovno sodišče vlaga stranka sama, pa tudi ni okoliščina nepopolne ali nerazumljive vloge, ki bi jo vlagatelj lahko popravil ali dopolnil. Položaj je glede tega drugačen kot v primeru, ko pravno sredstvo vloži odvetnik, vendar ne predloži pooblastila - takšna vloga je nepopolna (manjka pooblastilo) in jo je mogoče dopolniti s predložitvijo pooblastila. Če stranka, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, vlaga pravno sredstvo sama, pa dopolnitev že pojmovno ni mogoča. Takšnemu pravnemu sredstvu namreč nič ne manjka in tudi ni nerazumljivo, le dovoljeno ni. Če bi ga vračali "v popravo", bi ta poprava logično lahko pomenila le, da bi stranka morala najti odvetnika, ki bi njeno vlogo opremil s svojim imenom in žigom (kar je pritožnik v obravnavani zadevi očitno tudi storil). Ker bi to vsebinsko še vedno ostala vloga, ki jo je napisala stranka, bi se s tem izničil celoten smisel obveznega odvetniškega zastopanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ki je med drugim tudi v zagotovitvi kakovostne pravne argumentacije.¹

7Vrhovno sodišče je v svoji sodni praksi do zaključka, da gre za pritožbo, ki jo je vložila stranka sama in ne za pritožbo, ki jo je vložil odvetnik, prišlo tudi v primeru, ko je pritožbo podpisala stranka, sodišču pa jo je nato poslal odvetnik skupaj s pooblastilom in spremnim dopisom. Ob tem je poudarilo, da bi drugačna razlaga pomenila izigravanje obveznega pravnega zastopanja, ki je tudi po presoji Ustavnega sodišča ustavno skladen način določanja izvrševanja procesnih pravic, namenjen tako učinkovitemu, strokovnemu in kvalitetnemu zastopanju strank (in s tem varstvu njihovih pravic) kot tudi zagotovitvi učinkovitosti sodstva (odločba U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008).² Takšno opozorilo glede izigravanja obveznega pravnega zastopanja je na mestu tudi v obravnavani zadevi.

8Ker pritožnikove pritožbe z dne 8. 9. 2024 glede na vse navedeno ni mogoče obravnavati kot pritožbe, vložene po odvetniku, bi moral pritožnik za obstoj postulacijske sposobnosti izkazati izpolnjevanje pogoja opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na to, da tega kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa o omejitvah glede obveznega zastopanja po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, in še dodatnemu pozivu sodišča prve stopnje ni storil, je pritožba z dne 9. 8. 2024 nedovoljena iz razloga po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)³, saj jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.

Glede pritožbe z dne 7. 11. 2024

9Pritožba je prepozna.

10Iz vročilnice, pripete izvirniku izpodbijanega sklepa v sodnem spisu, je razvidno, da je bil ta pritožniku s fikcijo vročitve⁴ vročen 6. 8. 2024. Glede na to da se lahko pritožba v skladu s tretjim odstavkom 73. člena ZUS-1 vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sodne odločbe, se je pritožbeni rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep, upoštevaje sodne počitnice, iztekel 30. 8. 2024. Izvod pritožbe, ki ga je pritožnik sodišču prve stopnje poslal 7. 11. 2024, je tako vložen po preteku zakonskega roka oziroma prepozno (drugi odstavek 343. člena ZPP), kar je prav tako razlog za njeno zavrženje po prvem odstavku 346. člena ZPP.

¹ Primerljivo stališče glede postopka z izrednimi pravnimi sredstvi izhaja iz: A. Galič, v L. Ude in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2005, str. 382-383.
² Sklep Vrhovnega sodišča I Up 230/2014 z dne 2. 9. 2014, 7. točka.
³ Ta se v upravnem sporu uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).
⁴ Če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP). Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (četrti odstavek 142. člena ZPP).