VSL Sklep I Cp 2158/2024

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, (I.) da je utemeljen predlog za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje v nadzorovano obravnavo, (II.) ki se ga sprejme v nadzorovano obravnavo za 6 mesecev, (III.) za koordinatorki sta bili določeni A. A. in B. B., odločeno je bilo tudi, da stroški postopka bremenijo proračun.

2Zoper sklep je pritožbo vložil predlagatelj, ki opozarja, da na narok nista bili vabljeni koordinatorki nadzorovane obravnave. Zaradi specifičnosti primera in zgodovine nasilja s strani nasprotnega udeleženca se predlagatelju zdi zelo pomembno, da bi koordinatorki bili udeleženi na naroku in da bi se ju zaslišalo oz. da bi se s sodiščem lahko dogovorili glede nadaljnje obravnave nasprotnega udeleženca, saj je zaradi zgodovine nasilja povečano tveganje za varnostne zaplete.

3Pritožba je utemeljena.

4Zakon o duševnem zdravju¹ (v nadaljevanju: ZDZdr) v 30. členu govori o postopkih pred sodiščem. Eden teh je postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (5. alineja drugega odstavka 30. člena ZDZdr). Drugačnega sodnega postopka sprejema na zdravljene v nadzorovano obravnavo kot brez privolitve zakon torej ne pozna, kar pomeni, da v primeru, ko oseba poda soglasje, ni podlage za izvedbo sodnega postopka po določbah ZDZdr za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Res je, da prvi odstavek 80. člena ZDZdr opisuje nadzorovano obravnavo, ki je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave v domačem okolju osebe, a vendar omemba sklepa v navedenem členu ne pomeni, da je v primeru, ko oseba izrazi soglasje za zdravljenje podlaga za izvedbo sodnega postopka.

5Iz spisa je razvidno, da je nasprotni udeleženec privolil v zdravljenje (list. št. 37), kar bi pomenilo, da ni pogojev za izvedbo sodnega postopka za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Vendar pa je ostalo odprto vprašanje ali je privolitev v zdravljenje izraz svobodne volje nasprotnega udeleženca, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o naravi in namenu obravnave ter ali je glede na svoje zdravstveno stanje nasprotni udeleženec sposoben izraziti in razumeti tako privolitev. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pri presoji materialne pravilnosti izpodbijanega sklepa ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr), saj se to ni opredelilo do pomembnega sklopa dejstev pomembnih za odločitev. Šele pritožbeno sodišče bi tako prvič presojalo ta pravno odločilna dejstva, kar ne bi pomenilo le dopolnitve dokaznega postopka (355. člen ZPP), pač pa, kolikor gre za vprašanje sposobnosti nasprotnega udeleženca, da izrazi privolitev za zdravljenje, njegovo celotno izvedbo, to pa bi lahko pomenilo poseg v ustavno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS) in s tem rušenje načela dvostopenjskega sojenja.

6V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca odgovoriti na predstavljena vprašanja. Če bo ugotovilo, da je nasprotni udeleženec sposoben razumeti in izraziti privolitev v zdravljenje, potem ne bo pogojev za vodenje sodnega postpoka. Če pa bo ugotovilo, da privolitve ni sposoben razumeti in izraziti, pa bo moralo ponovno opraviti narok, na katerega naj povabi tudi predlagani koordinatorki nadzorovane obravnave in nato ponovno presoditi pogoje za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo.

¹ Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami.