VSRS Sklep I Up 239/2024

Pritožba se zavrže.

1Tujec A. A. (v nadaljevanju pritožnik) s pritožbo izpodbija sklep III U 165/2024-16 z dne 7. 8. 2024, s katerim je Upravno sodišče na podlagi drugega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) odločilo, da je omejitev gibanja, ki je bila pritožniku odrejena z odločbo Postaje letališke policije Brnik, št. 225-10/2024/1 (3C631-36) z dne 13. 2. 2024, še utemeljena. Z navedeno odločbo je bila pritožniku odrejena omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce od 13. 2. 2024 od 14.20 ure vse do njegove odstranitve, predaje oziroma izročitve, vendar ne dlje kot za šest mesecev.

2Zoper sklep Upravnega sodišča je pritožnik vložil pritožbo, v kateri predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in "sodbo spremeni tako, da se tožbi ugodi" oziroma naj "ugodi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje".

3Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Glede na tek postopka in potek časa je Vrhovno sodišče opravilo poizvedbo ali je pritožniku še omejeno gibanje in nato pozvalo njegovo pooblaščenko, naj se opredeli do sporočila nasprotne udeleženke, da ni več tako. Pritožnikovo pooblaščenko je pozvalo tudi, naj se opredeli glede nadaljnjega obstoja pravnega interesa za vloženo pritožbo in jo v zvezi s tem opozorilo na možnost zavrženja pritožbe. Pooblaščenka pritožnika je na poziv Vrhovnega sodišča odgovorila z vlogo z dne 20. 11. 2024, v kateri je navedla, da pritožnik na podlagi dovolitve zadrževanja z dne 14. 10. 2024 ni več nastanjen v Centru za tujce in zato nima več pravnega interesa za pritožbo.

5Pritožba ni dovoljena.

6Iz Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja tudi v upravnem sporu (prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), izhaja, da mora imeti pritožnik ves čas postopka pravni interes za pritožbo, sicer je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Na pravni interes za pritožbo pazi sodišče po uradni dolžnosti, pomeni pa, da mora pritožnik kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma izboljšanje njegovega pravnega položaja. To se presoja v vsakem upravnem sporu posebej, ob upoštevanju konkretnih okoliščin posamezne zadeve.

7Pritožnik glede na lastno izrecno izjavo ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s pritožbo, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (352. člen v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).