UPRS Sodba I U 1053/2022-17

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo št. 33006-2071/2022/3 z dne 11. 4. 2022 je Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju agencija, tudi prvostopenjski organ), odločila, da se tožnikova vloga za dodelitev pomoči za odpravo posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 (v nadaljevanju vloga) zavrne.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je agencija skladno z drugim odstavkom 18. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (v nadaljevanju ZUOPPKP21) za tožnika dne 14. 2. 2022 prejela podatke o vlogi iz elektronske zbirke podatkov AJDA, ki jo upravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju URSZR). Sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021 se prizadetim kmetijskim gospodarstvom dodelijo pod pogoji iz ZUOPPKP21 in predstavljajo državno pomoč. Ta se zagotavlja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. 6. 2014.¹ O višini sredstev pomoči je agencija odločala na podlagi elektronskih podatkov o oceni škode, ki jih je potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju državna komisija), imenovana na podlagi 97. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju ZVNDN), in na podlagi podatkov, ki jih je skladno s tretjim odstavkom 18. člena ZUOPPKP21 pridobila od URSZR. Višino pomoči se izračuna v skladu s 17. členom ZUOPPKP21 in točkama 5.2 in 5.3 Programa odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021² (v nadaljevanju program). Pomoč se ne dodeli za GERK-e, ki niso bili zajeti v končni oceni škode zaradi posledic pozebe v obdobju od 5. do 9. 4. 2021 na prizadetih območjih Slovenije in jih občinske komisije za ocenjevanje škode niso vnesle v elektronsko zbirko podatkov AJDA. Kot izhaja iz prvega odstavka 17. člena ZUOPPKP21 se pomoč tudi ne dodeli, če končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u ni najmanj 60% običajne letne kmetijske proizvodnje. Ker je agencija ugotovila, da tožnikova vloga ne vsebuje podatkov o posameznem GERK-u, ki bi dosegal poškodovanost najmanj 60% običajne letne kmetijske proizvodnje, so njegovo vlogo zaradi neizpolnjevanja pogojev za dodelitev pomoči zavrnili.

2Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 4. 7. 2022 tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3Tožnik izpodbijani odločbi očita kršitev pravil postopka, nepravilno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo dejanskega stanja. Navaja, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, saj je Javna služba kmetijskega svetovanja (v nadaljevanju JSKS) škodo po pozebi 2021 na njegovem kmetijskem gospodarstvu po GERK-ih ocenila z deleži od 30 do 70% poškodovanosti, iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da je stopnja poškodovanosti njegovih kmetijskih površin 50%. Navaja, da običajno škodo ocenjujejo občinske komisije. Občina Metlika je škodo na sadnih rastlinah ocenila s stopnjo poškodovanosti od 60 do 100%, na orehih in lešnikih od 60 do 80% in v vinogradih od 50 do 85%. Do razhajanja med s strani JSKS ugotovljeno škodo in navedbami agencije v izpodbijani odločbi je prišlo zaradi napak v postopku in napak pri ugotavljanju dejanskega stanja. Do nepravilnosti je prišlo pri prenosu podatkov v aplikacijo AJDA. Običajno je lahko oškodovanec opozoril na morebitne nepravilne podatke, preden jih je delavec občine vpisal v AJDO. Tokrat pa so bili podatki v AJDI "zaklenjeni". V aplikacijo so se lahko vpisale le stopnje poškodovanosti do 50%, zaradi česar sta z delavcem občine v opombe vpisala stopnje poškodovanosti, kot jih je ocenila JSKS. Nadalje navaja, da ne ZUOPPKP21, ne ZVNDN, ne drugi predpisi ne poznajo termina "maksimalna dogovorjena stopnja poškodovanosti". Do izdaje izpodbijane odločbe ni vedel, da agencija ne operira s stopnjo poškodovanosti, ki jo je ocenila JSKS. Zaradi nemožnosti vplivanja na vsebino v AJDI, ni mogel izkazati drugačnega dejanskega stanja, s čimer mu je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ignorirano pa je bilo tudi načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP. Opozarja na novejšo sodno prakso (II U 375/2018-9 z dne 12. 5. 2021), s katero je bil AJDI odvzet status nezmotljivega vira podatkov, na katerega stranka nima možnosti vpliva. Navaja, da ima AJDA napačne podatke o poškodovanosti njegovih GERK-ov, na kar je opozoril že delavca na Občini Metlika in v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Opisani postopki ocenjevanja škode povzročajo izrazito neenakost pred zakonom, saj je pridobitev pomoči odvisna od sreče, kako JSKS oceni škodo. Ker je JSKS v njegovem primeru škodo ocenila v razponu, je bila ta kasneje spremenjena v eno stopnjo poškodovanosti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in jo nadomesti s svojo odločitvijo, s katero njegovo vlogo odobri ali podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo z navodili za odločanje vrne v ponovno reševanje prvostopenjskemu upravnemu organu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Prav tako predlaga, da naslovno sodišče pri Ustavnem sodišču preveri ustreznost 97.b člena ZVNDN, ki dovoljuje, da državni organi oblastno spreminjajo podatke o stopnji poškodovanosti brez kakršnega koli sodelovanja oškodovanca.

4Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je pred odločitvijo vpogledala v potrjeno Poškodovanost kultur po katastrskih občinah za pozebo 2021, kjer je za k. o. ..., k. o. ... in k. o. ... določena najvišja stopnja poškodovanosti za kulturo grozdje rdeče za pred. 50%. Podlaga za odločanje in morebitno dodelitev pomoči je končna ocena škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, in jo potrdi vlada. Postopek in metode določitve ocene škode na kmetijskih pridelkih ureja Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode³ (v nadaljevanju Uredba o metodologiji), ki v 53. členu določa, da ocenjevanje škode in preverbo ocen škode izvajajo komisije lokalnih skupnosti, regijske in državna komisija za ocenjevanje škode po postopku in na način, določen z ZVNDN. Tako tretji odstavek 97.b člena ZVNDN določa, da lahko regijske in državna komisija za ocenjevanje škode ocene škode znižajo ali zvišajo, če ugotovijo pomanjkljivosti pri ocenjevanju oziroma pri uporabi predpisane metodologije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Glede na tretji odstavek 18. člena ZUOPPKP21 agencija o vlogah odloči na podlagi elektronskih podatkov, prevzetih od URSZR, ki predstavljajo končno oceno škode, ki je podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe. Nadalje navaja, da je drugostopenjski organ tožnika pozval, naj se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, zaradi česar sodba II U 375/2018 ni uporabljiva. Prav tako ni uporabljiva, ker v konkretnem primeru ne gre za napako v AJDI, temveč za vnos stopnje poškodovanosti 50%, ki je v skladu s končno oceno škode državne komisija in je potrjena s Programom Vlade RS za katastrske občine ..., ... in ... Takšno stališče, da naknadna drugačna ocena škode Regijske uprave RS za zaščito in reševanje ne pomeni, da je agencija pri določitvi končne ocene škode storila napako, je zavzelo tudi sodišče (sodba I U 88/2021-16).

K I. točki izreka

5Tožba ni utemeljena.

6Sodišče je v predmetni zadevi odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

7Kljub tožnikovi navedbi, da tožbo (med drugim) vlaga zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, sodišče ugotavlja, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Toženka namreč ne zanika tožnikovih navedb, da je JSKS škodo po pozebi 2021 na njegovem kmetijskem gospodarstvu po GERK-ih ocenila z deleži od 30 do 70% poškodovanosti, prav tako ne zanika tožnikove navedbe, da je Občina Metlika škodo na sadnih rastlinah ocenila s stopnjo poškodovanosti od 60 do 100%, na orehih in lešnikih od 60 do 80% in v vinogradih od 50 do 85%. V skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa se dejstva, ki jih stranka ne zanika, štejejo za priznana. Sporno med strankama je, ali bi morala biti pri odločanju o upravičenosti do dodelitve pomoči uporabljena ocena škode JSKS, kot trdi tožnik, ali je, kot trdi toženka, podlaga za odločanje končna ocena škode, ki jo pripravi državna komisija in potrdi vlada. To pa je pravno vprašanje in ne vprašanje dejanskega stanja.

8Sporno ni niti procesno dejansko stanje, saj tožnik ne zanika, celo sam navaja, da je bil v drugostopenjskem postopku pozvan, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, na kar opozarja tudi toženka.

9Interventne ukrepe za odpravo posledic pozebe, ki je prizadela Republiko Slovenijo v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021, kot pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom, določa ZUOPPKP21.⁴ Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se skladno z 2. členom ZUOPPKP21 uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, in predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč.

10Kot pravilno razloguje drugostopenjski organ, je v skladu s 4. členom ZUOPPKP21 podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe končna ocena škode, ki jo pripravi državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, in jo potrdi vlada. Ta organ dalje pravilno povzema relevantno pravno ureditev, da na podlagi 11. člena tega zakona vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic pozebe, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V nadaljevanju pa sklene, da je zaradi posledic pozebe med 5. in 9. aprilom 2021 državna komisija za ocenjevanje škode pripravila končno oceno škode na kmetijskih pridelkih in jo verificirala 20. 12. 2021, Vlada pa jo je obravnavala in potrdila na 109. redni seji dne 13. 1. 2022 s Sklepom št. 33001-2/2021/11.

11Glede na to tožnik brez podlage očita, da je bilo v postopku kršeno načelo materialne resnice ter da ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ker pri odločanju o upravičenosti do pomoči ni bila upoštevana s strani JSKS ugotovljena škoda - z deleži od 30 do 70 %. V skladu s citiranimi določbami 4. in 11. člena ZUOPPKP21 je bila kot podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe namreč pravilno upoštevana končna ocena škode, ki jo je pripravila državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah in jo je potrdila vlada.

12V skladu s 17. členom ZUOPPKP21 (pa) se pomoč dodeli, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Iz razlogovanja organov obeh stopenj izhaja, da GERK-i, ki jih je tožnik navedel v vlogi, ne dosegajo te stopnje poškodovanosti, kajti iz končne ocene škode izhaja, da je za k. o. ..., k. o. ... in k. o. ..., na območju katerih se nahajajo tožnikovi GERK-i, najvišja stopnja poškodovanosti za kulturo grozdje rdeče za pred. 50%.

13Neutemeljene so tako tožnikove navedbe, da je razlika med oceno, ki jo je podala JSKS (30 - 70% poškodovanost), in oceno, ki je bila vnesena v aplikacijo AJDA (50% poškodovanost), posledica napak v postopku in napak pri ugotavljanju dejanskega stanja, natančneje napak pri prenosu podatkov v aplikacijo AJDA.

14Tožnik neutemeljeno očita tudi kršitev načela zaslišanja stranke, ob tem ko naj bi do izdaje izpodbijane odločbe ne vedel, da agencija ne "operira" s stopnjo poškodovanosti, ki jo je ocenila JSKS in zaradi česar naj ne bi imel možnosti izkazati pravilnega dejanskega stanja. Sodišče tožniku sicer pritrjuje, da mu ni bila dana možnost izjave v prvostopenjskem postopku. Vendar pa mu je bila ta možnost dana v pritožbenem postopku, saj ga je drugostopenjski organ z dopisom 33006-27/2022/3 z dne 17. 6. 2022 (ki ga je, kot izhaja iz vročilnice, tožnik prejel dne 21. 6. 2022) pozval, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe⁵, pri čemer je v dopisu navedel vsa pravno relevantna dejstva in pravno podlago, na katero namerava opreti svojo odločbo. Tako je organ v dopisu navedel med drugim, da je po ZUOPPKP21 podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe končna ocena škode, ki jo pripravi državna komisija, dalje, da so bili pri izdelavi končne ocene škode upoštevani podatki, ki sta jih zagotovili JSKS in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, podatki o kulturah in površinah iz uradnih evidenc drugostopenjskega organa, karte ARSO o dnevnih minimalnih temperaturah zraka za celotno območje Republike Slovenije itd., vsi podatki pa so bili nato obdelani v AJDI. Tožnik je bil tudi obrazloženo seznanjen s tem, da ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pomoči, ker GERK-i, ki jih je navedel v vlogi, ne dosegajo končne ocene škode na sadju in grozdju najmanj 60 %. V skladu z 251. členom ZUP pa je organ druge stopnje lahko dopolnil postopek in odpravil pomanjkljivosti prvostopenjskega postopka. Tožnik pa je imel možnost izjaviti se o odločilnih dejstvih in okoliščinah še pred izdajo odločbe druge stopnje, zaradi česar ne more trditi, da ni imel možnosti vplivati na odločitev v zadevi (vendar se na poziv organa ni odzval).

15Tožnik ugovarja še, da predpisi termina "maksimalna dovoljena stopnja poškodovanosti" ne poznajo. Sodišče odgovarja, da gre za poškodovanost kultur po posameznih katastrskih občinah za pozebo 2021, ki jo je potrdila URSZR, ki upravlja aplikacijo AJDA, kar je logična izpeljava že povzete zakonske ureditve (4. člen ZUOPPKP21), po kateri je podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe končna ocena škode, ki jo pripravi državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, in jo potrdi vlada, ter ne (nujno) ocena škode, ki jo je podala JSKS.

16V zvezi s tožnikovim predlogom, naj sodišče pri Ustavnem sodišču preveri ustreznost 97.b člena ZVNDN, ki dovoljuje, da državni organi oblastno spreminjajo podatke o stopnji poškodovanosti brez kakršnegakoli sodelovanja oškodovanca, sodišče odgovarja, kot sledi. V 97.b členu ZVNDN je med drugim določeno, da morajo ocene škode, ki jih izdelajo komisije za ocenjevanje škode v lokalnih skupnostih, pristojna ministrstva, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na stvareh v državni lasti oziroma jih predložijo oškodovanci neposredno, potrditi regijske komisije za ocenjevanje škode v regijah, na območjih, na katerih je škoda nastala, ter državna komisija za ocenjevanje škode. Regijske in državna komisija za ocenjevanje škode lahko neposredno preverjajo ocenjevanje škode, zahtevajo dodatna dokazila ali dodatne cenitve oziroma v posameznih primerih izvedejo cenitve same ali s pooblaščenimi cenilci. Regijske in državna komisija za ocenjevanje škode lahko ocene škode znižajo ali zvišajo, če ugotovijo pomanjkljivosti pri ocenjevanju oziroma pri uporabi predpisane metodologije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Iz samega zakonskega besedila je razvidno, da regijske in državna komisija lahko v ocene škode, ki jih izdelajo med drugim komisije v lokalnih skupnostih, posežejo le, če ugotovijo pomanjkljivosti pri ocenjevanju oziroma pri uporabi metodologije za ocenjevanje škode. Po mnenju sodišča je ureditev, ki dopušča posege zaradi odprave ugotovljenih napak pri ocenjevanju ter zaradi enotne uporabe metodologije za ocenjevanje škode, razumna, stvarno utemeljena in v javnem interesu. Glede na to sodišče nima pomislekov glede skladnosti navedenih zakonskih določb z Ustavo ter ni začelo postopka za oceno ustavnosti teh določb pred Ustavnim sodiščem (prvi odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču).

17V zvezi s sklicevanjem tožnika na novejšo sodno prakso (sodba tega sodišča II U 375/2018-9 z dne 12. 5. 2021) sodišče ponavlja, da je tožniku v postopku bila dana možnost izjave o odločilnih dejstvih, ob tem ko mu je drugostopenjski organ poslal dopis (z dne 17. 6. 2022) z rezultati ugotovitvenega postopka ter ga pozval k izjavi. S tem je bilo načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) spoštovano. Tožnik bi se na poziv organa lahko odzval in predlagal za dokazovanje dejanskega stanja različne dokaze, lahko tudi svoje zaslišanje (188. člen ZUP), vendar se tožnik na poziv organa ni odzval in ni predlagal nobenega dokaza. Pri tem pa sodišče izpostavlja, kot že uvodno, da ne kaže, da bi v zadevi šlo za sporno vprašanje dejanskega stanja, pač pa gre za sporno pravno vprašanje.

18Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni razlogov, zaradi katerih bi izpodbijani akt izreklo za ničnega, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka

19Odločitev o zavrnitvi tožnikovega stroškovnega zahtevka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. 6. 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107. in 108. Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. 12. 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15)
² Sprejet na 119. redni seji Vlade Republike Slovenije dne 24. 3. 2022
³ Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08
⁴ 1. člen ZUOPPKP21
⁵ Da je tožnik dopis - poziv 33006-27/2022/3 pred izdajo drugostopenjske odločbe prejel, tudi ni sporno, saj tako sam navaja v tožbi, tč. I obrazložitve.