UPRS Sodba in sklep II U 270/2021-27

1. Tožba zoper 1., 2., 3. in 5. točko izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 29. 7. 2020, št. 06122-3430/2018/7-36232, ter tožba zoper 1., 2., 3. in 5. točko izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 30. 7. 2020, št. 06122-3430/2018/8-36232, se zavrže.

2. Tožba zoper 4. točko izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 29. 7. 2020, št. 06122-3430/2018/7-36232, ter tožba zoper 4. točko izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 30. 7. 2020. št. 06122-3430/2018/8-36232, se zavrne.

3. Tožba zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 12. 7. 2021, št. 0612-224/2020-4, ter zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 12. 7. 2021, št. 0612-224/2020-3, se zavrne.

4. Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Gradbeni inšpektor je z odločbo št. 06122-3430/2018/8-36232 z dne 30. 7. 2020 tožnici in družba B., d.o.o. - v stečaju, naložil, da morata takoj po vročitvi odločbe prenehati z gradnjo gospodarskega objekta, tlorisne velikosti 8,50 m x 5,20 m, etažnosti P, lociran na zemljišču s parcelno številko 442/42 v k. o. 111, v odmiku 8,50 m vzhodno od nastanitvenega objekta na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v k. o. 111 (1. točka izreka). Odločil je še, da morata inšpekcijska zavezanca v roku 180 dni od prejema odločbe odstraniti objekt iz 1. točke izreka te odločbe in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer se bo pričel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke izreka odločbe, ki se bo opravila po drugi osebi ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Določil, katera dejanja so prepovedana za navedeni objekt (4. točka izreka), da se obravnavana nadstreška po vročitvi te odločbe označi s tablo (5. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (7. točka izreka).

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor 20. 9. 2018 opravil inšpekcijski pregled in zaslišanje A. A., predstavnice inšpekcijskega zavezanca gospodarske družbe A., d.o.o., na katerem je ugotovil, da je na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v katastrski občini 111, zgrajena stanovanjska hiša, tlorisne velikosti 15,35 m x 11,20 m, etažnosti K + P + M, s prizidkom na južni strani, tlorisne velikosti 6,68 m x 8,05 m, etažnosti P, prizidkom na severni strani, tlorisne velikosti 5,54 m x 8,75 m, etažnosti P. Objekt s prizidkoma se uporablja kot nastanitveni objekt za starostnike. V nadaljevanju je na severni strani zgrajen gospodarski objekt, tlorisne velikosti 8,75 m x 14,0 m, etažnosti P, lociran na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v k. o. 111. V odmiku 6,50 m proti vzhodu je zgrajen gospodarski objekt, tlorisne velikosti 8,50 m x 5,20 m, etažnosti P, lociran na zemljišču s parcelno številko 442/42 v k. o. 111.

3Za gradnjo sta si takratna lastnika B. B. in C. C., pridobila lokacijsko dovoljenje številka 351-759/86-4-KT z dne 28. 2. 1989 in gradbeno dovoljenje številka 351-759/89-4-KT z dne 8. 5. 1989.

4Predstavnica inšpekcijskega zavezanca je na zapisnik izjavila, da je objekt kupila leta 2006. Takrat je bil objekt velik 13,0 m x 6,90 m. Prizidke je zgradila leta 2012 brez gradbenega dovoljenja. Gradbeni inšpektor je dne 28. 5. 2020 opravil inšpekcijski pregled v prostorih Upravne enote Ptuj, kjer je preveril izdana dovoljenja za gradnjo in uporabo objekta, zgrajenega na zemljiščih s parcelnimi številkami 442/42, 443/43 in 442/44, vse v k. o. 111.

5Gradbeno dovoljenje za gradnjo gospodarskega poslopja na zemljišču s parcelno številko 442/2 v k. o. 111 ni bilo izdano.

6Gradbeni inšpektor je na osnovi dostopnih fotoareoposnetkov preveril čas in velikost gradnje posameznih objektov na omenjenih zemljiščih. Na fotoaeroposnetku z datumom 18. 6. 2013 je razvidno, da je na južni strani stanovanjske hiše zgrajen prizidek, tlorisne velikosti 6,68 m x 8,05 m, etažnosti P in na severni strani prizidek med stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, tlorisne velikosti 8,75 m x 5,54 m. Na zemljišču s parcelno številko 442/42 v k. o. 111 je viden pričetek gradnje gospodarskega objekta, tlorisne velikosti 8,50 m x 5,20 m. Na fotoaeroposnetku z datumom 21. 4. 2016 so vidni vsi do sedaj zgrajeni objekti.

7Gradbeni inšpektor je tožnico in B., d.o.o. pozval na podajo izjave in predložitev na vpogled gradbenega dovoljenja za gradnjo nastanitvenega objekta, ki obsega glavni objekt in vse tri prizidke, uporabno dovoljenje za omenjene objekte, vse na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442 /44 obe v k. o. 111, gradbeno dovoljenje za gospodarski objekt, zgrajen na zemljišču s parcelno številko 442/42 v k. o. 111, oziroma pojasnita na kakšen način in v kakšnem času bosta stanje zlegalizirala.

8Glede na to, da je predstavnica tožnice z dopisom z dne 20. 7. 2020 pojasnila reševanje nelegalne gradnje nastanitvenega objekta na zemljišču s parcelnima številkama 442/43 in 442/44 obe v k. o. 111, o gospodarskem objektu na zemljišču s parcelno številko 442/42 k. o. 111 se ni izjasnila, B., d.o.o. pa je inšpektorja obvestila o prodaji nepremičnin družbi C., d.o.o., je gradbeni inšpektor sprejel ukrep po 82., 93. in 96. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ). Gradbeni inšpektor na podlagi dejstev in dokazov, pridobljenih v zgoraj opisanem postopku, ugotavlja, da je na zemljišču s parcelno številko 442/42 v k. o. 111, zgrajen gospodarski objekt, tlorisne velikosti 8,50 m x 5,20 m, etažnosti P, brez pridobljenega gradbenega dovoljenja.

9Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08 in 18/13), ki je veljala v času gradnje, kakor tudi sedaj veljavna Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/2018), uvršča gospodarske objekte, tlorisne velikosti med 40 m2 in 150 m2 med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker torej objekti tožnice nimajo ustreznega gradbenega dovoljenja, so bili izrečeni ukrepi, kot so razvidni iz izreka odločbe.

10Toženka je na pritožbo tožnika odločbo št. 0612-224/2020/3 z dne 12. 7. 2021 odpravila in jo nadomestila z odločbo št. 06122-3430/2018/8-36232 z dne 30. 7. 2020 v 1., 2. in 3. točki izreka tako, da se ta glasi le na tožnico in ne več na ... družbo. V 5. točki pa jo je odpravila in nadomestila tako, da je zapisala, da se objekt iz 1. točke izreka te odločbe po vročitvi te odločbe označi s tablo. V ostalem delu je pritožbo zavrnila.

11Gradbeni inšpektor pa je z odločbo št. 06122-3430/2018/7-36232 z dne 29. 7. 2020 tožnici in B., d.o.o. - v stečaju, naložil, da morata takoj po vročitvi odločbe prenehati z gradnjo nastanitvenega objekta, tlorisne velikosti 15,35 m x 11,20 m, etažnosti K + P + M, s prizidkom na južni strani, tlorisne velikosti 6,68 m x 8,05 m, etažnosti P, prizidkom na severni strani, tlorisne velikosti 5,54 m x 8,75 m, etažnosti P, na zemljišču s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v k. o. 111, in gospodarskega objekta, tlorisne velikosti 8,75 m x 14,10 m, etažnosti P vse na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v k. o. 111, (1. točka izreka). Odločil je še, da morata inšpekcijska zavezanca v roku 180 dni od prejema odločbe odstraniti objekt iz 1. točke izreka te odločbe in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer se bo pričel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke izreka odločbe, ki se bo opravila po drugi osebi ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Določil, katera dejanja so prepovedana za navedeni objekt (4. točka izreka), da se obravnavana nadstreška po vročitvi te odločbe označi s tablo (5. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (7. točka izreka).

12Iz obrazložitve izhaja, da je gradbeni inšpektor 20. 9. 2018 opravil inšpekcijski pregled in zaslišanje predstavnice inšpekcijskega zavezanca A. A., na katerem je ugotovil, da je na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v katastrski občini 111, zgrajena stanovanjska hiša, tlorisne velikosti 15,35 m x 11,20 m, etažnosti K + P + M, s prizidkom na južni strani, tlorisne velikosti 6,68 m x 8,05 m, etažnosti P, prizidkom na severni strani, tlorisne velikosti 5,54 m x 8,75 m, etažnosti P. Objekt s prizidkoma se uporablja kot nastanitveni objekt za starostnike. V nadaljevanju je na severni strani zgrajen gospodarski objekt, tlorisne velikosti 8,75 m x 14,0 m, etažnosti P, lociran na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v k. o. 111. V odmiku 6,50 m proti vzhodu je zgrajen gospodarski objekt, tlorisne velikosti 8,50 m x 5,20 m, etažnosti P, lociran na zemljišču s parcelno številko 442/42 v k. o. 111.

13Za gradnjo sta si takratna lastnika B. B. in C. C., pridobila lokacijsko dovoljenje številka 351-759/86-4-KT z dne 28. 2. 1989 in gradbeno dovoljenje številka 351-759/89-4-KT z dne 8. 5. 1989. Tudi tu je A. A. izjavila, da je objekt kupila leta 2006. Takrat je bil objekt velik 13,0 m x 6,90 m. Prizidke je zgradila leta 2012 brez gradbenega dovoljenja. Gradbeni inšpektor je na osnovi dostopnih fotoareoposnetkov preveril čas in velikost gradnje posameznih objektov na omenjenih zemljiščih. Iz fotoaeroposnetka z datumom 13. 8. 1997, je razvidno, da se je v tem času pričela gradnja stanovanjske hiše, tlorisne velikosti 13,0 m x 6,90 m, ki je v celoti razvidna na foroaeroposnetku z datumom 6. 7. 2006. Na fotoaeroposnetku z datumom 30. 4. 2010 je prikazana dokončana stanovanjska hiša, tlorisne velikosti 15,35 m x 11,20 m in gospodarski objekt, prizidan na severni strani, tlorisne velikosti 8,75 m x 14,00 m, lociran v odmiku 8,75 m severno od stanovanjske hiše, v odmiku 8,75 m, lociran na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v k. o. 111, ter zabetonirana talna plošča med stanovanjsko hišo in gospodarskim objektom, tlorisne velikosti 5,54 m x 8,75 m, locirana na zemljišču s parcelno številko 442/43 v k. o. 111.

14Na fotoaeroposnetku z datumom 18. 6. 2013 je razvidno, da je na južni strani stanovanjske hiše zgrajen prizidek, tlorisne velikosti 6,68 m x 8,05 m, etažnosti P in na severni strani prizidek med stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, tlorisne velikosti 8,75 m x 5,54 m. Na zemljišču s parcelno številko 442/42 k. o. 111 je viden pričetek gradnje gospodarskega objekta, tlorisne velikosti 8,50 m x 5,20 m. Na fotoaeroposnetku z datumom 21. 4. 2016 so vidni vsi do sedaj zgrajeni objekti.

15Gradbeni inšpektor na osnovi lastnega inšpekcijskega pregleda in inšpekcijskega pregleda Inšpektorata RS za delo, ugotavlja, da v danem primeru ne gre za gradnjo in uporabo stanovanjske hiše (klasifikacijska številka 11100), temveč za stanovanjsko stavbo z oskrbovanimi stanovanji (klasifikacijska številka 11301).

16Gradbeni inšpektor na podlagi dejstev in dokazov, pridobljenih v zgoraj opisanem postopku, ugotavlja, da je na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v katastrski občini 111, zgrajena stanovanjska hiša, tlorisne velikosti 15,35 m x 11,20 m, etažnosti K + P + M, s prizidkom na južni strani, tlorisne velikosti 6,68 m x 8,05 m, etažnosti P, prizidkom na severni strani, tlorisne velikosti 5,54 m x 8,75 m, etažnosti P. Objekt s prizidkoma se uporablja kot nastanitveni objekt za starostnike. V nadaljevanju je na severni strani zgrajen gospodarski objekt, tlorisne velikosti 8,75 m x 14,0 m, etažnosti P, lociran na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v k. o. 111, za katera je pred gradnjo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, saj ne sodi med izjeme iz 5. člena GZ. Ker investitor gradnje nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja, predstavlja stanovanjska hiša, tlorisne velikosti 15,35 m x 11,20 m, etažnosti K + P + M, s prizidkom na južni strani, tlorisne velikosti 6,68 m x 8,05 m, etažnosti P, prizidkom na severni strani, tlorisne velikosti 5,54 m x 8,75 m, etažnosti P, nelegalen objekt skladno z določbami GZ. Objekt s prizidkoma se uporablja kot nastanitveni objekt za starostnike. Ker gradnja ne predstavlja nelegalne spremembe namembnosti ali nadaljevanja gradnje po izdaji sklepa o dovolitvi obnove postopka in zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor v zvezi z njo izrekel inšpekcijske ukrepe na podlagi prvega odstavka 82. člena GZ ter ukrepe po prvem odstavku 93. člena, 94. členu, prvem odstavku 96. člena GZ ter na podlagi 30. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN).

17Ob pritožbi tožnice zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, OE Maribor št. 06122-3430/2018/7-36232 z dne 29. 7. 2020, je toženka z odločbo št. 0612-224/2020/4 z dne 12. 7. 2021, odpravila in nadomestila 1., 2. in 3. točko izreka tako, da se ta glasi le na tožnico in ne več na B. V 5. točki pa jo je odpravila in nadomestila tako, da je zapisala, da se objekt iz 1. točke izreka te odločbe po vročitvi te odločbe označi s tablo. V ostalem delu je pritožbo zavrnila.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

18Tožnica se z izpodbijanimi odločbami ne strinja in jih izpodbija iz razlogov bistvenih kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava.

19Izpostavlja, da je sporno, ali gre pri obravnavanih objektih za nelegalne objekte v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena GZ ali za neskladne objekte v smislu 19. točke prvega odstavka 3. člena GZ. Meni, da je napačna ugotovitev toženke, da so obravnavani objekti nelegalni. Izpostavlja, da iz dosedanjega postopka izhaja, da sta parceli št. 442/43 in 442/44 vse k. o. 111 nastali z delitvijo parcele 442/9 k. o. 111, da sta na parceli 442/9 k. o. 111, prejšnja lastnika zemljišča B. B. in C. C., pridobila gradbeno dovoljenje, ki ga je izdal Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve št. 351-759/86-4-KT z dne 8. 5. 1989, ki je postalo pravnomočno dne 29. 6. 1989, da sta predhodna lastnika B. B. in C. C. na podlagi citiranega pravnomočnega gradbenega dovoljenja pričela z gradnjo na parcelah št. 442/43 in 442/44 vse k. o. 111, da je tožnica ob inšpekcijskem pregledu dne 20. 8. 2018 v postopku na prvi stopnji izjavila, da je objekt, ki je bil takrat velik 13,00 m x 6,90 m, kupila leta 2006 in da je z gradnjo nadaljevala v letu 2012, pri čemer deloma po citiranem gradbenem dovoljenju, deloma pa je objekt tudi povečala in ga spremenila.

20Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da je gradbeno dovoljenje za navedene objekte brez dvoma bilo izdano. Zato je bilo potrebno obravnavane objekte presojati kot neskladne objekte v smislu 19. točke prvega odstavka 3. člena GZ. Toženka tega ni storila izključno iz razloga, ker tožnica poleg gradbenega dovoljenje in lokacijskega dovoljenja ni predložila tudi gradbeno-tehnične dokumentacije za objekt na parceli št. 442/9 k. o. 111, na podlagi katere bi se s primerjavo gradbeno-tehnične dokumentacije in sedanjega stanja ugotovilo ali gre pri obravnavnih objektih za neskladno gradnjo. Meni, da bi toženka morala sama po uradni dolžnosti pridobiti navedeno gradbeno-tehnično dokumentacijo. Zaradi bistvenih kršitev določb ZUP je toženka posledično nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj ni ugotavljala (ne)skladnosti objektov z gradbeno dokumentacijo in zmotno uporabila materialno pravo, saj je namesto 83. člena GZ, ki predpisuje ukrepe v primeru neskladne gradnje, uporabila 82. člen GZ, ki se uporablja v primeru nelegalne gradnje.

21Glede izpodbijanih odločb dodatno opozarja, da tudi če obravnavani objekti ne bi bili zgolj (ne)skladna gradnja, temveč nelegalna gradnja, ne bi bilo mogoče odrediti odstranitve vseh objektov v celoti, temveč zgolj tisti del, ki ni zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, št. 351-759/86-4-KT z dne 8. 5. 1989. Tudi zaradi tega razloga bi toženka morala po uradni dolžnosti v skladu z načelom materialne resnice pridobiti gradbeno dokumentacijo, na katero se sklicuje citirano gradbeno dovoljenje, nato ugotoviti morebitno (ne)skladnost dejanskega stanja z gradbeno dokumentacijo ter šele po takšnem ugotovitvenem postopku odrediti odstranitev delov objektov, za katere bi bilo morebiti ugotovljeno, da niso zgrajeni v skladu s citiranim gradbenim dovoljenjem. Predlaga odpravo obeh prvostopenjskih odločb in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Prav tako priglaša stroške.

22Toženka odgovora na tožbo ni podala, po pozivu sodišča pa je poslala upravni spis.

23Tudi stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.

24Tožnica pa je na poziv sodišča preoblikovala tožbeni zahtevek tako, da izpodbija tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski odločbi v celoti.

Glavna obravnava

25Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo. Tega se je udeležila le tožnica po pooblaščencu, tako toženka kot stranka z interesom sta sicer soglašali, da se narok v zadevi ne opravi in da sodišče odloči na podlagi listin v spisu.

26Na naroku je tožnica dodatno navajala, da je zakonita zastopnica tožnice že v času vodenja inšpekcijskega postopka pojasnila, da gre za dograditev objekta, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred več kot 3 desetletji. Gradbeni inšpektor navedene okoliščine ni upošteval, čeprav je gradbena dokumentacija bila predložena vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano v letu 1989. Tožnica meni, da se takšna gradbena dokumentacija še zmeraj nahaja v upravnem spisu pridobitve ustreznega gradbenega dovoljenja, bodisi na Upravni enoti Ptuj ali pa je hranjena že v ustreznem arhivu, saj gre za dokumentacijo, ki ima trajno vrednost in se je ne zavrže. Posledično je takšno gradbeno dokumentacijo mogoče vpogledati in ugotoviti, kateri deli gradbenega objekta so zgrajeni v skladu z gradbenim dovoljenjem in kateri ne.

Dokazni sklep

27Sodišče je v zadevi v dokazne namene pogledalo in prebralo listine upravnega spisa in listinske dokaze v sodnem spisu v prilogah A2-A8 in C1-C2.

28Sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza s pridobitvijo gradbene dokumentacije št. 2327 z dne 2/89, na katero se sklicuje gradbeno dovoljenje Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, št. 351-759/86-4-KT z dne 8. 5. 1989, saj je ta dokazni predlog prepozen in nerelevanten glede na pravilno uporabo materialnega prava, kot je razvidno iz obrazložitve v nadaljevanju.

K I. točki izreka

29Tožba v delu zoper 1., 2., 3. in 5. točko izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 29. 7. 2020, št. 06122-3430/2018/7-36232, ter tožba zoper 1., 2., 3. in 5. točko izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 30. 7. 2020. št. 06122-3430/2018/8-36232, ni dovoljena.

30Navedene 1., 2., 3. in 5. točka prvostopenjskih odločb so bile namreč z odločbama tožene stranke št. 0612-224/2020/3 z dne 12. 7. 2021 in št. 0612-224/2020/4 z dne 12. 7. 2021, odpravljene in nadomeščene, in sicer na podlagi pooblastila, ki mu ga daje določba drugega odstavka 251. člena ZUP. V skladu z njo lahko organ, ki je izdal odločbo in če spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, zadevo reši drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo.

31Z nadomestitvenim delom izreka je prenehala veljavnost prejšnjih odločb upravnega organa prve stopnje. Ker odločba pravno ne obstoji več, zoper njo ni mogoče vložiti tožbe v upravnem sporu in predlagati njene odprave. Sodišče je zato tožbo v tem delu zavrglo (4. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), kot je razvidno iz I. točke izreka te odločbe.

K II. in III. točki izreka

32Tožba v preostalem delu ni utemeljena.

33V predmetnem upravnem sporu je med strankama sporno, ali je toženka v izpodbijanih odločbah pravilno ugotovila dejansko stanje in sporne objekte definirala kot nelegalne objekte, saj bi jih po mnenju tožnice morala glede na obstoj gradbenega dovoljenja presojati kot neskladne objekte v smislu 19. točke prvega odstavka 3. člena GZ.

34GZ v prvem odstavku 3. člena, in sicer njegovi v 17. točki določa, da je nedovoljen objekt nelegalen objekt, neskladen objekt in nevaren objekt. Nadalje v 18. točki prvega odstavka istega člena definira nelegalen objekt kot objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno-tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem; nelegalen objekt sta tudi: objekt, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja odpravljeno ali razveljavljeno in objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine.

3519. točka prvega odstavka 3. člena GZ pa določa, da je neskladen objekt tisti, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar se gradi ali je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako, da ga je gradbeno-tehnično mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu s 66. členom tega zakona.

36Prvi odstavek 4. člena GZ nadalje določa, da je za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta treba: imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje in začetek gradnje objekta prijaviti v skladu s 63. členom tega zakona. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka spremembe namembnosti objekta ni treba prijaviti. Tretji odstavek pa določa, da je gradnjo treba izvajati skladno z gradbenim dovoljenjem. 5. člen GZ določa izjeme od obveznosti pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja, in sicer določa, da gradbeno dovoljenje ni pogoj za: enostaven objekt, vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, začasen objekt, izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa ali odstranitev objekta.

37GZ v prvem odstavku 8. člena določa, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, opravljajo državni gradbeni inšpektorji ali inšpektorice.

38GZ v 82. členu določa inšpekcijske ukrepe v zvezi z nelegalnim objektom. Tako v prvem odstavku tega člena določa, da v primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da ne glede na določbe prvega odstavka gradbeni inšpektor ob nelegalni spremembi namembnosti ukrepa s smiselno uporabo 84. člena tega zakona.

39Citirana pravila so uresničitev načela zagotavljanja in zaščite vrednot v javnem interesu pri graditvi objektov.¹

40Sodišče tožnici, ki v tožbi navaja, da ne gre za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, ampak poudarja, da je gradbeno dovoljenje bilo izdano, pojasnjuje, da o neskladni gradnji v smislu 19. točke prvega odstavka 3. člena GZ ni mogoče govoriti, če investitor sicer razpolaga z gradbenim dovoljenjem za objekt, vendar tega nato gradi na način, ki ne dopušča odstranitve neskladno zgrajenih delov objekta in s tem uskladitev s pogoji gradbenega dovoljenja oziroma njegove legalizacije.

41Kakšen je objekt, katerega gradnja je dovoljena z gradbenim dovoljenjem, je glede na 45. člen GZ natančno določeno z izrekom tega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje torej ne pomeni upravnopravnega upravičenja (dejanskega ali morebitnega) do gradnje kateregakoli objekta na določeni parceli, temveč zgolj upravičenje za gradnjo objekta, opredeljenega v njegovem izreku. Gradnja objekta, ki se od tega bistveno razlikuje, zato pomeni gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, torej nelegalno gradnjo. Neskladna gradnja namreč že po zakonski definiciji pomeni, da gre za gradnjo, za katero je bilo gradbeno dovoljenje izdano, torej za gradnjo, ki vsaj po bistvenih lastnostih ustreza izdanemu gradbenemu dovoljenju.

42Tako 2. točka prvega odstavka 45. člena GZ med drugim določa, da gradbeno dovoljenje vsebuje tudi opis gradnje, vrsto objekta in pri stavbah ter gradbeno inženirskih objektih klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov.

4366. člen GZ pa pravi, da so pri izvajanju gradnje v času veljavnosti gradbenega dovoljenja dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in potrjene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je odstopanje takšno, da: - se ne posega na druga zemljišča, kot so določena v gradbenem dovoljenju, - je skladno z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, ali s pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi, - se posamezne zunanje mere stavbe, določene v gradbenem dovoljenju (širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno) ne povečajo za več kot 0,3 m ali se posamezne dimenzije zmanjšajo, - ne vpliva na mnenja pristojnih organov in njihove pogoje, določene v gradbenem dovoljenju, in je skladno s predpisi s področja mnenjedajalca, - so ne glede na drugačno tehnično rešitev od potrjene v gradbenem dovoljenju, izpolnjene bistvene in druge zahteve po predpisih, ki so veljali v času izdaje gradbenega dovoljenja in - v samem bistvu ne spremeni objekta in njegove namembnosti. Če gre za odstopanja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora investitor pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje, razen če se s temi odstopanji v samem bistvu spremenita objekt in njegova namembnost. V tem primeru je treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje (prvi odstavek 67. člena GZ).

44Ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz izpodbijanih odločb prve in druge stopnje, vodi k zaključku, da gre v konkretnem primeru za nelegalno gradnjo, kar je jasno obrazložil prvostopenjski upravni organ, navedeno pa je dopolnil še organ druge stopnje. Organ prve stopnje je na podlagi dejstev in dokazov ugotovil, da so obravnavani objekti zgrajeni brez pridobljenega gradbenega dovoljenja, ki bi ga zavezanec moral pridobiti tako po predpisih, ki so veljali v času gradnje, kot tudi kasneje. Upoštevajoč Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje in veljavno Uredbo o razvrščanju objektov se gospodarske objekte, tlorisne površine med 40 m2 in 150 m2 uvršča med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje.

45Sodišče se pridružuje razlogovanju toženke, ki je zavrnila navedbe, da gre v obravnavanem primeru za neskladen objekt, kar je tožnica utemeljevala s tem, da so parcele št. 442/42, 442/43 in 442/44, vse k. o. 111, nastale z delitvijo parcele 442/9 k. o. 111, na katerih sta prejšnja lastnika zemljišča začela graditi na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki ga je izdal Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve št. 351-759/86-4-KT z dne 8. 5. 1989, ter da je tožnica z gradnjo nadaljevala tako, da je objekt tudi povečala in spremenila, in da gre pri tem načinu gradnje za neskladnost gradnje.

46Iz izvedenih dokazov organa prve stopnje izhaja, da gre namreč sedaj za nastanitveni objekt tlorisne velikosti 15,35 m x 11,20 m, etažnosti K+P+M, s prizidkom na južni strani, tlorisne velikosti 6,68 x 8,05 m, etažnosti P, prizidkom na severni strani tlorisne velikosti 5,54 x 8,75 m, etažnosti P, na zemljišču s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v k. o. 111 in gospodarski objekt tlorisne velikosti 8,75 m x 14,10 m, etažnosti P, vse na zemljiščih s parcelnima številkama 442/43 in 442/44, obe v k. o. 111, za katere ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki pa je za take objekte predpisano. Dejstvo, da gre za parcele, ki so nastale z delitvijo parcele 442/9 k. o. 111, ne vpliva na zakonitost odločbe organa prve stopnje.

47V zvezi z ugovorom, da je bilo leta 1989 pridobljeno pravnomočno dovoljenje, na podlagi katerega naj bi predhodna lastnika začela gradnjo, s katero je tožnica nadaljevala, pri čemer je objekt povečala in spremenila, glede na ugotovljeno dejansko stanje ne vpliva na zaključek, da bi lahko v konkretnem primeru šlo za neskladno gradnjo, ampak gre za nelegalno gradnjo.

48Iz dokumentacije v spisu namreč izhaja, da je zakonita zastopnica tožnice A. A. pri inšpekcijskem pregledu dne 20. 8. 2018 v postopku na prvi stopnji izjavila, da je objekt, ki je bil takrat velik 13,00 m x 6,90 m, kupila leta 2006, ter da je prizidke zgradila leta 2012 brez gradbenega dovoljenja. V odgovoru z dne 20. 7. 2020 je na poziv organa prve stopnje z dne 6. 7. 2020 glede nelegalnosti obravnavanega objekta, navedla, da je leta 2016 vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jo je kasneje umaknila, ker objekt ni v celoti stal na gradbenem zemljišču, da je aprila 2016 podala pobudo za spremembo Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) in da je februarja 2020 podala vlogo za legalizacijo objekta daljšega obstoja.

49Že na podlagi teh ugotovitev (dejanskega stanja v naravi sedaj in dejanskega stanja, na katero se glasi gradbeno dovoljenje ter izjava A. A.) je zaključiti, da obravnavani objekti ne izpolnjujejo pogojev iz 66. člena GZ, saj so se zunanje mere stavbe, določene v gradbenem dovoljenju (širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno) povečale za več kot 0,3 m, prav tako se je v samem bistvu spremenil objekt in njegova namembnost. V obravnavanem primeru ne gre za gradnjo in uporabo stanovanjske hiše (klasifikacijska številka 11100), temveč za stanovanjsko stavbo z oskrbovanimi stanovanji (klasifikacijska številka 11301). Iz navedb tožnice v inšpekcijskem postopku pa tudi izhaja, da ni izpolnjen pogoj skladnosti z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, saj je tožnica izjavila, da je predlog za izdajo gradbenega dovoljenja umaknila, ker objekt ni v celoti stal na gradbenem zemljišču.

50Tu je poudariti stališče sodne prakse, da gradbeno dovoljenje ne pomeni upravnopravnega upravičenja (dejanskega ali morebitnega) do gradnje kateregakoli objekta na določeni parceli, temveč zgolj upravičenje za gradnjo objekta, opredeljenega v njegovem izreku. Gradnja objekta, ki se od tega bistveno razlikuje, zato pomeni gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, torej nelegalno gradnjo. Neskladna gradnja namreč že po zakonski definiciji pomeni, da gre za gradnjo, za katero je bilo gradbeno dovoljenje izdano, torej za gradnjo, ki vsaj po bistvenih lastnostih ustreza izdanemu gradbenemu dovoljenju.

51Pogoj za obravnavanje objekta kot neskladne gradnje je torej možnost njegove uskladitve z gradbenim dovoljenjem (oziroma obratno). Če ta pogoj ni izpolnjen, kar pomeni, da legalnega stanja - torej usklajenosti gradbenega dovoljenja in objekta - ni mogoče doseči, gre za objekt, ki sploh ni bil predmet gradbenega dovoljenja, torej za nelegalno gradnjo. Tako stališče izhaja tudi iz ustaljene upravnosodne prakse Upravnega in Vrhovnega sodišča RS.

52Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje in že ob sami izjavi A. A. o velikosti objektov ob pridobitvi v letu 2006, ter ob stanju v naravi v letu 2020, prav tako pa glede na njegovi sedanji namembnosti, se izkaže pridobitev gradbeno tehnične dokumentacije za odločanje v zadevi nerelevantna (kar je tožnica kot dokaz sicer predlagala tudi prepozno, namreč šele v tožbi). Toženka je na podlagi ostalih pridobljenih dokazov pravilno uporabila materialno pravo in v postopku ni prišlo do kršitve pravice do izjave, kot neutemeljeno meni tožnica.

53Sodišče zato ugotavlja, da je inšpektor pravilno v skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) pozval tožnico in stranko z interesom, naj dostavita dokumentacijo. S tem je organ skladno z 8. členom ZUP v postopku postopal tako, da bi ugotovil resnično dejansko stanje in ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo ter z navedenim ravnanjem ni kršil načela materialne resnice.

54V zvezi z navedbami, da je prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, ker tožnica ni bila izrecno pozvana, da predloži tehnično dokumentacijo za stanovanjsko hišo na tedanji parceli št. 442/9, k. o. 111, oziroma, da bi moral upravni organ navedeno dokumentacijo sam pridobiti, oziroma naj jo pridobi sodišče, je ugotoviti, da je očitek podane kršitve neutemeljen. Navedena dokumentacija za odločitev v zadevi, na podlagi vsega zgoraj obrazloženega, niti ni relevantna. Sodišče se v tem delu tudi pridružuje obrazložitvi toženke, ki je poudarila, da je tožnica pri inšpekcijskem pregledu 20. 8. 2020 poudarila, da je objekt kupila leta 2006, ter na podlagi opisa stanja v vodilni mapi iz leta 2015, ki vsebuje prikaz po pravnomočno gradbenem dovoljenju v prilogi naslovljeni Situacija razmera, sklepa, da se ta nanaša na objekt tlorisnih dimenzij 13,00 m x 6,90 m in ne objekt, ki je predmet inšpekcijskega nadzora. Za nastanitveni objekt je gradbeni inšpektor na podlagi lastnega inšpekcijskega pregleda ugotovil, da v obravnavanem primeru ne gre za gradnjo in uporabo stanovanjske hiše (klasifikacijska številka 11100), temveč za stanovanjsko stavbo z oskrbovanimi stanovanji (klasifikacijska številka 11301).

55Glede na takšno dejansko stanje je potrebno zato zavrniti navedbo, da je treba sporni objekt obravnavati za neskladen objekt. Pravilna je namreč ugotovitev, da gre za objekte, za katere se zahteva gradbeno dovoljenje. Za nobenega od objektov predpisano gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, zaradi česar jih tudi ni mogoče šteti za neskladne objekte v smislu 19. točke prvega odstavka 3. člena GZ. Posledično so neutemeljene tožbene navedbe, da ni bil izpeljan ugotovitveni postopek, v katerem bi organ prve stopnje moral ugotoviti, v katerem obsegu se zgrajeni objekt sklada z gradbenim dovoljenjem ter da delu objekta, ki je zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, ni mogoče očitati nelegalnosti in neskladnosti.

56Ker je bilo v postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje, da gre za nelegalno gradnjo, ker zahtevano gradbeno dovoljenje za obravnavane objekte ni bilo izdano, so bili pravilno odrejeni za to predpisani inšpekcijski ukrepi.

57Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče je zato v preostalem delu tožbo zavrnilo, kot je razvidno iz II. in III. točke izreka (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K IV. točki izreka

58Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov upravnega spora, zato je sodišče v skladu s citiranim določim odločilo, da jih trpi sama.

¹ Predlog Gradbenega zakona, EVA: 2015-2550-004 z dne 19. 5. 2017, 19. stran.