VSC Sklep III Cpg 51/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka). Tožeči stranki je odložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje za 12 mesecev od pravnomočnosti sklepa (II. točka izreka). Na podlagi spisovnih podatkov in priloženih listin k predlogu ter po vpogledu v objavljene podatke na spletnem portalu glede stečajnega postopka nad tožečo stranko (otvoritveno poročilo, redno poročilo upravitelja z dne 25. 4. 2024) je ugotovilo, da se nad tožečo stranko vodi stečajni postopek ter da ima na TRR sredstva 322,22 EUR. Ima tudi neunovčeno stečajno maso in sicer premično premoženje 5.000,00 EUR in terjatve do dolžnikov 17.119,60 EUR ter stečajno maso, ki jo bo pridobila iz naslova izpodbojnih zahtevkov oziroma izpodbojnega zahtevka. Upoštevaje, da tožeča stranka še ni unovčila premoženja, to je terjatev nekaj več kot 17.000,00 EUR ter premičnin 5.000,00 EUR, trenutno ne razpolaga s sredstvi za takojšnje plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Vendar sredstva za plačilo celotne sodne takse za postopek 1.227,00 EUR za primarni zahtevek in 409,00 EUR za podredni zahtevek lahko zagotovi (strošek sodne takse se obravnava enakovredno kot ostali stroški stečajnega postopka), zato ni ugodilo predlogu za taksno oprostitev, je pa odložilo plačilo sodne takse za 12 mesecev v skladu s predlogom.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da iz otvoritvenega poročila in rednega poročila z dne 25. 4. 2024 res izhaja, da skupna vrednost stečajne mase znaša 22.119,60 EUR, pri čemer gre za oceno vrednosti stečajnega upravitelja, večina ocenjenega zneska pa temelji na terjatvi v bilanci na dan pred začetkom stečaja 17.111,60 EUR. Sodišče je zanemarilo in spregledalo ključno informacijo glede terjatve, da je stečajni upravitelj že pred meseci odposlal opomine na plačilo, pa odgovorov do zadnjega rednega poročila 25. 4. 2024 še ni prejel. Tako sta obstoj, zlasti izterljivost terjatev, vprašljiva. Ni mogoče z gotovostjo trditi, da bo tožeča stranka z unovčenjem domnevne stečajne mase prišla do denarnih sredstev, ki ji bodo omogočala plačilo sodne takse v odmerjeni višini. Skladno s stališčem ustaljene sodne prakse je dejavnost stečajnega dolžnika v tem, da se unovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki. V primeru, da stečajni dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi, je lahko ogroženo takšno poslovanje zaradi plačila sodne takse (sklep VSL I Cpg 1526/2010). Sodna praksa kot utemeljen razlog za oprostitev plačila sodne takse šteje tudi dejstvo, da tožnik izkaže, da v kritičnem času v stečajni masi ni likvidnih sredstev za plačilo sodne takse (sklep VSL II Cp 706/2019). Tožeča stranka je v dopolnitvi predloga predložila izpis iz bančnega računa, da je razpolagala zgolj z likvidnimi denarnimi sredstvi 322,22 EUR, ki ne zadoščajo za plačilo sodne takse. V času odloga plačila sodne takse bodo tekom stečajnega postopka nastajali dodatni stroški stečajnega postopka, ki se poplačujejo prednostno in bodo nujno ter gotovo povzročali zmanjšanje stečajne mase, kot izhaja iz otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja, tudi v primeru uspešnega unovčenja. Takšen odlog, glede na kompleksnost pravdnega postopka (ta se vodi zaradi ugotavljanja izpodbojnosti oziroma ničnosti pravnih poslov, ki so bili sklenjeni in so bistveno zmanjšali premoženje stečajnega dolžnika) v zvezi s katerim je bila odmerjena sodna taksa, ni ustrezen in primeren, saj pravdni postopek, v katerem si tožeča stranka obeta dodatno premoženje, ki bo povečalo ocenjeno vrednost stečajne mase, še zdaleč ne bo pravnomočno zaključen. Tožeča stranka, kljub uspehu v postopku, po izteku obdobja, za katerega je sodišče odložilo plačilo sodne takse, še vedno ne bo razpolagala z zadostnimi likvidnimi sredstvi, ki bi ji omogočala plačilo sodne takse. Primerneje in ustrezneje je, prav tako skladno z drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), da bi sodišče odložilo plačilo sodne takse za čas 12 mesecev od pravnomočnosti končne odločbe v pravdnem postopku.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožeča stranka ne izpodbija pomembnih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. To sestavljajo denarna sredstva na TRR 322,22 EUR, neunovčena stečajna masa - premično premoženje v ocenjeni vrednosti 5.000,00 EUR, še neizterjane terjatve dobrih 17.000,00 EUR in kar bo pridobila iz naslova izpodbojnih zahtevkov, kot je obravnavani (7. točka obrazložitve sklepa). Tudi v pritožbi pritrjuje, da si s tožbo obeta dodatno premoženje, ki bo povečalo trenutno ocenjeno vrednost stečajne mase in da se postopek vodi zaradi ugotavljanja izpodbojnosti oziroma ničnosti pravnih poslov, ki so bistveno zmanjšali premoženje stečajnega dolžnika. Vrednost celotne sodne takse za postopek znaša 1.227,00 EUR za primarni zahtevek in 409,00 EUR za podredni zahtevek.

5Pri stečajni masi sicer res gre za oceno stečajnega upravitelja in je vprašljiva izterljivost oziroma unovčenje, kar poudarja tožeča stranka. Vendar premičnine in terjatve niso edini del stečajne mase tožeče stranke. Nesporno je tudi vložena izpodbojna tožba v obravnavani zadevi zaradi plačila 62.000,00 EUR in ta pretehta skupno oceno premičnin in terjatev dobrih 22.000,00 EUR. Obstaja torej verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, kolikor bo stečajni dolžnik uspel z obravnavano tožbo. Če bo v sporu uspel, mu bo tožena stranka morala povrniti pravdne stroške, torej tudi plačano sodno takso.¹ Zato je utemeljena domneva, da je stečajni dolžnik vložil izpodbojne tožbe le v tistih primerih, kjer je ocenil, da je verjetnost, da bo z njimi uspel, bistveno večja od verjetnosti poraza. Ni razloga, da sodišče ne bi sledilo tej oceni.²

6Dejavnost stečajnega dolžnika je v tem, da se unovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki (sklep VSL I Cpg 1526/2010). Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da stečajnega postopka, ki se vodi nad tožečo stranko, ni mogoče šteti kot njeno dejavnost (6. točka obrazložitve sklepa). Vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Drugi primer sodne prakse sklep II Cp VSL 706/2019 pa ni obravnaval primerljivega dejanskega stanja, kajti tam je bil zavržen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker tožeča stranka v osebnem stečaju po pozivu sodišča ni dopolnila predloga z relevantnimi podatki o dohodkih družinskih članov, kar je bilo materialnopravno zmotno.

7Prav tako ne drži, da sodišče ne pojasni zakaj bo glede na strukturo stečajne mase lahko to unovčila in si iz tega naslova zagotovila likvidna sredstva. Kot poudarjeno, so bistvena s tožbo pričakovana denarna sredstva. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks in ugodilo predlogu za odlog. Slednjemu je ugodilo najmanj tako, kot je predlagala tožeča stranka. Navedla je, če sodišče ne bo ugodilo predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, da predlaga odlog taksne obveznosti za 12 mesecev. V pritožbi predlagan čas odloga 12 mesecev od pravnomočnosti končne odločbe je prek predloga in zato neupošteven.

8Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu tožeče stranke, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

9V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

¹ Sklepi VSL I Cpg 1384/2010, I Cpg 614/2010, I Cpg 1528/2010, I Cpg 18/2011.
² Sklepa VSL I Cpg 488/2011, I Cpg 1661/2014.