VSM Sklep III Cp 774/2024

I. Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da sedaj v celoti glasi:

I. Sodna poravnava Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. II N 753/2022 z dne 19. 5. 2022 se v dogovoru o poteku stikov med mladoletnim otrokom A. A. in nasprotnim udeležencem B. B., to je v III., IV., V., VI., VII., VIII., IX., X., XI., XII., XIII. in XV. točki spremeni tako, da se stiki med mld. otrokom A. A. in nasprotnim udeležencem B. B. na novo določijo:

a) Stiki se izvajajo po sistemu parnih in neparnih tednov. V parnem tednu oče preživi z otrokom vikend stik od sobote, ko otroka prevzame na domu matere ob 9.00 uri in ga vrne v nedeljo na naslov matere ob 18:30 uri. V parnem tednu preživi oče z otrokom tudi torek popoldan, ko oče prevzame otroka v šoli po koncu otrokovih obveznosti in aktivnosti do 18:30 ure, ko vrne otroka na dom matere. V neparnem tednu, ko oče nima vikend stika, pa otrok preživi z očetom torek in četrtek popoldan, ko oče prevzame oba dneva otroka v šoli po koncu otrokovih obveznosti in aktivnosti do 18.30 ure, ko ml. otroka oče vrne na dom matere. V kolikor otrok v torek oz. v četrtek nima pouka, oče prevzame otroka na domu matere ob 16.00 uri in ga vrne ob 18.30 uri.

b) Jesenske počitnice po šolskem koledarju s prazniki in prostimi dnevi preživi otrok vsako parno leto: od ponedeljka do srede z očetom, ko slednji prevzame otroka na domu matere v ponedeljek ob 9.uri in ga v sredo ob 15.00 uri preda materi na njenem naslovu, preostali del počitnic od srede do nedelje preživi ml. otrok pri mami. Vsako neparno leto preživi ml. otrok od ponedeljka do srede do 15. ure z mamo, ko oče otroka prevzame in ga vrne na naslov mame v nedeljo ob 18.30 uri.

c) Zimske počitnice po šolskem koledarju s prazniki in prostimi dnevi preživi otrok do polovice s vsakim staršem, pri čemer se počitniški stik očeta v parnem letu začne v ponedeljek, prvi dan počitnic ob 9.00 uri, ko oče pride iskat otroka na dom matere, in se konča v sredo ob 15.00 uri, ko oče vrne otroka na dom matere. Preostali del tedna od srede od 15. ure do vključno nedelje preživi ml. otrok z mamo. V neparnem letu ml. otroka z mamo preživi od ponedeljka do srede, ko oče prevzame otroka na naslovu matere ob 15. uri in se stik konča v nedeljo ob 18.30 uri, ko oče vrne otroka na dom matere.

d) Prvomajske počitnice po šolskem koledarju s prazniki in prostimi dnevi od dne 27. 4. do 2. 5. ml. otrok preživi na način: vsako parno leto preživi pri mami od 27. 4. do 29. 4., ko oče prevzame otroka na domu matere ob 15.00 uri in ga vrne 2. 5. ob 18.30 uri. Vsako neparno leto oče prevzame ml. otroka na domu matere dne 27. 4. ob 9. uri in ga vrne na naslov matere 29. 4. do 15. ure. Ml. otrok preživi preostale počitnice z mamo do 2. 5., zatem stiki potekajo naprej po urniku iz Ia točke izreka.

e) Božično novoletni čas preživi ml. otrok na način, da božične praznike v parnem letu preživi z nasprotnim udeležencem od 24. 12. (ko otroka prevzame v šoli oz. v kolikor ni pouka na ta dan na naslovu matere ob 15.00 ure in ga 28. 12. ob 18.30 uri pripelje na naslov matere. Novoletne praznike v parnem letu preživi ml. otrok od 28. 12. od 18.30 ure do vključno 2. 1. z mamo. V neparnem letu pa preživi ml. otrok božične praznike od 24. 12. do 28. 12. z mamo, ko oče 28. 12. otroka prevzame na naslovu mame ob 18.30 in ga vrne na naslov mame 2. 1. ob 18. 30. uri, zatem pa stiki potekajo naprej po urniku iz Ia točke izreka.

f) Velikonočne praznike preživi ml. otrok z obema staršema na način, da velikonočni petek in soboto preživi vsako parno leto z očetom, pri čemer oče v petek otroka prevzame v šoli po zaključenih šolskih dejavnosti oz. na domu matere ob 16.00 uri in ga v nedeljo ob 10. uri vrne na dom matere, ki z ml. otrokom preživi velikonočno nedeljo in in ponedeljek. Vsako neparno leto pa ml. otrok preživi z mamo velikonočni petek in soboto. V nedeljo ob 10.00 uri pa oče prevzame ml. otroka na domu matere in ga vrne na naslov matere v ponedeljek ob 18. 30. uri. V nadaljevanju tedna potekajo stiki kot so določeni v Ia točki.

g) Poletne počitnice v juliju in avgustu preživi ml. otrok neprekinjeno z očetom pet dni, in sicer v 28. tednu ter v 34. tednu, s tem da se doda vikend stik, tako da oče otroka vrne v nedeljo ob 19.00 uri na dom matere. Mati preživi z otrokom neprekinjeno 25. in 31. teden (od ponedeljka do nedelje), v preostalem času pa se stiki izvajajo po sistemu, navedenem pod točko Ia izreka, s tem, da se vikend stik začne v soboto ob 9. uri in konča v nedeljo ob 19.30 uri, ter tedenski stik v torek in četrtek traja od 16.00 ure, do 19.30 ure.

h) Tako določeno stikovanje se lahko spremeni ali izvede drugače, če ob tem obstaja predhodno soglasje med staršema, razporeditev poletnih počitnic pa velja, v kolikor se starša do 31. 3. tekočega leta ne dogovorita drugače.

i) Morebitno odpoved stikovanja sta starša dolžna sporočiti drugemu staršu najmanj tri dni pred predvidenim prehodom otroka, v primeru bolezni, poškodbe itd. pa takoj ob nastopu bolezni ali poškodbe.

II. V preostalem delu se pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca zavrneta kot neutemeljeni in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka spremenilo stike, določene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru II N 753/2022 z dne 19. 5. 2022, kot je podrobneje navedeno v izpodbijanem sklepu. V II. točki izreka je zavrnilo primarni del predloga, po katerem je predlagateljica predlagala, da stiki potekajo po telefonu vsak petek ob 19.00 uri v trajanju do 15 minut, v preostalem delu je zavrnilo obseg stikov, kot so bili podani s predlogom, odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve izreka, vzelo na znanje umik primarnega in podrednega predloga za določitev osnovne šole (V. točka izreka) ter v VI. točki izreka zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 20. 5. 2024 ter njen predlog za izrek denarne kazni (VII. točka izreka) ter v VIII. točki izreka odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagateljica izpodbija I., II. in III. točko izreka. Navaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo zgolj in samo na izvedensko mnenje sodne izvedenke pedopsihološke stroke C. C., takšna odločitev ni pravilna, obremenjena je s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zmotno in nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo ter je podana relativna kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Kršeno je bilo načelo neposrednosti, saj je sodišče zgolj dokazne listine vpogledalo, izvedba dokaza pa pomeni samo prebranje dokaznih listin. Na takšen način se sodišče in stranke seznanijo s samo vsebino listinskega dokaza. Sodišče ni upoštevalo celotnega dokaznega materiala, saj ga ni prebralo, kaj šele, da bi ga vsebinsko obravnavalo. Prav tako sodišče ni upoštevalo načela ničelne tolerance do vsakršnega nasilja ter dejstva, da je v posledici takšnega ravnanja očeta z otrokom bil dokazan tudi določen odpor otroka do očeta ter določeni stiki pod nadzorom CSD-ja, kar kaže na to, da je sodišče zelo nekritično presojalo ravnanje očeta in tudi izvedensko mnenje. Sodišče ni skrbno presojalo vseh dokazov po 8. členu ZPP, kar je vodilo v nepravilno in nezakonito odločitev. Predmet odločanja je namreč pravica otroka, ki že po sami Ustavi uživa posebno varstvo. Otrok je bil žrtev nasilja svojega očeta, v posledici slednjega so se izvajali stiki pod nadzorom, kar jasno kaže, da je ravnanje očeta z otrokom najmanj sporno, če že ne škodljivo. Kljub dejstvu, da je oče na domu z otrokom fizično obračunaval, je sodišče določilo obsežne stike, kar gotovo ni v korist otroku. Sicer pa je odločitev sodišča nerazumna, nerazumljiva ter nejasna, ko ni odločilo o stikih matere v posameznem letu, za otroka pa so koristni samo stiki v trajanju pet dni, zato je treba stike določiti samo v tem obsegu in jih zmanjšati. Otrok je namreč nedvomno izrazil željo in voljo, da pri očetu preživi manj časa. Nerazumljivi so nadalje stiki, določeni med velikonočnimi prazniki, poletnimi počitnicami, božičnimi prazniki in je odločitev v tem delu nerazumljiva in nejasna. Stiki so namreč pravica otroka, šele podredno pravica starša, otrok pa je jasno izrazil željo, da želi z očetom imeti manj stikov, sodna izvedenka pa je ugotovila, da oče ni zmožen izvajati daljših stikov od pet dni, vendar je sodišče v določenih primerih določilo stike, ki lahko trajajo tudi do osem dni. Sodišče izvedenkino mnenje ne bi smelo upoštevati oziroma vsaj ne v takšnem obsegu, saj so bili izvedeni še dokazi z izpovedbo matere, navedbe otroka, poročila vrtca oziroma šole, nerazumljivo pa je tudi izvedensko mnenje, da poteg za ušesa, stiskanje čeljusti, udarci, ne predstavljajo nasilja nad otrokom. To ne drži in temu ni mogoče slediti. Sodišče je tudi zanemarilo poročilo Osnovne šole X ter poročilo o strokovnem razgovoru z otrokom, v skladu s katerim otrok še vedno doživlja stisko, da je oče še vedno nasilen do njega in ga kot takšnega ogroža. Res je, da je sodišče izvedenko ustno zaslišalo po pridobitvi teh dokazov, vendar to še ne pomeni, da jih ni bilo dolžno upoštevati. Fizično kaznovanje namreč otroku ni v korist. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da se bodo stiki izvajali samo ob petkih ob zaključku šole otroka do 19.00 ure tistega dne, podrejeno razveljavi in vrne sklep v novo odločanje ter naloži stroške pritožbenega postopka nasprotnemu udeležencu.

3Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo, da so stiki med tednom omejeni zgolj na dva dni, in sicer dva popoldneva, v torek in četrtek do 18.30 ure. S tem sta starša tudi prevečkrat v stiku, kar še povečuje konfliktne odnose med njima. Otrok je sposoben prespati med tednom pri očetu, zato se zavzema, da se stik s prespanjem uredi tudi v tednu, ko otrok nima stika za vikend. Nenazadnje takšen stik traja zgolj dve uri, kar vodi v odtujevanje, še posebej zaradi visoko konfliktnega odnosa, ko bo sedaj ml. otrok dvakrat med tednom ob zaključku stika soočen z visoko konfliktno situacijo med staršema. Dejstvo je tudi, da otrok sedaj obiskuje drugi razred osnovne šole, obremenitev v šoli ni takšna, da domačih nalog ne bi zmogel narediti pri očetu oziroma že v okviru dodatnega razširjenega programa (nekdanjega popoldanskega varstva), saj otroci naredijo vse stvari že v šoli. Prav tako je izvedenka pojasnila, da je oče sposoben in se zmore vključiti v šolsko delo z ml. otrokom. Nadalje se ne strinja z ureditvijo, da se vikend stik izvaja zgolj od petka do sobote, saj se takšen stik prične šele okrog 16.00 ure v petek in konča že ob 18.30 uri, s čemer stik traja en dan, s takšno ureditvijo pa jima ni omogočeno kvalitetno preživljanje skupnega časa. Nenazadnje v času krajših tedenskih počitnic sodišče določa stik, da lahko otrok preživi polovico tedna z očetom in polovico z mamo, torej bo na takšnih stikovanjih otrok lahko prespal trikrat in je nerazumljivo, zakaj bi za vikend prespal zgolj enkrat. Vsekakor pa je s takšno ureditvijo stikov odvzeta možnost, da z očetom preživlja nedeljski čas, ki je namenjen umirjenemu družinskemu življenju. Sodišče bi moralo ureditev stikov v času zimskih, prvomajskih in jesenskih počitnic urediti natančneje, da bi se tako preprečila visoko konfliktna situacija, prvomajske počitnice pa so tudi narobe opredeljene od ponedeljka do petka, saj potekajo od 27. 4. do vključno 2. 5., ko se zaključi praznik dela. Sodišče je tudi zmotno odločilo o novoletno božičnih praznikih. Ni bilo podlage, da je posegalo v odločitev iz sodne poravnave, saj so ti stiki do sedaj ustrezno potekali. Omejitev poletnih počitnic na pet dni je neprimerna, saj jima onemogoča dopustovanje na morju, prav tako pa je nedoločeno dopustovanje v mesecu avgustu. Nasprotni udeleženec se je sposoben vključiti v šolsko delo, tako nenazadnje tudi ugotavlja sodišče, s takšno določitvijo stikov pa se mu dejansko onemogoča, da bi bil vključen v šolsko delo otroka. Sodišče ne bi smelo upoštevati izjave otroka, ki je star šele šest let, ima diagnozo ADHD in glede na ugotovitve, da mati nanj intenzivno prenaša svoja lastna negativna doživetja, je otrokova izjava odraz materinih stališč in pričakovanj. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi in vrne v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4V odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca predlagateljica poudarja, da je potrebno do nasilja imeti ničelno toleranco in je vsakršno dopuščanje nasilja nad ml. otrokom nesprejemljivo.

5Pritožbi sta delno utemeljeni.

6V skladu s 350. členom ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti. Opravljen preizkus ni pokazal kršitev določb nepravdnega postopka, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka s tem, ko na naroku ni prebralo vseh listin, ampak je zgolj vpogledalo v celotno listinsko dokumentacijo. V skladu s šestim odstavkom 226. člena ZPP se listine na naroku preberejo le, če je poudarek na dobesednem zapisu ali če sodnik to oceni za potrebno. O tem pritožnica ni podala nobenih trditev. Predlagateljica v postopku ni zahtevala neposrednega branja listinskih dokazov, obe stranki sta bili s celotno listinsko dokumentacijo seznanjeni, tako da očitana relativna kršitev določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, ni podana.

8Sodišče prve stopnje se je skrbno opredelilo do vseh dokazov in jih povzelo v svojo obrazložitev in nima prav pritožba, da se je oprlo zgolj na odločitev izvedenke. Dejstvo je namreč, da je izvedenka bila s celotno spisovno dokumentacijo seznanjena, prav tako s poročilom Osnovne šole X in strokovnega delavca CSD z dne 21. 5. 2024 in je v zvezi s tem tudi svoje izvedensko mnenje, ki ga je podala pisno, ustno dopolnila na naroku, kjer sta oba udeleženca postopka imela možnost izvedenki postavljati vprašanja. Slednja je na vsa postavljena vprašanja tehtno in obrazloženo odgovorila.

9Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo pravno relevantna dejstva, ki jih je povzelo v 10. in 11. točki obrazložitve in zaključilo, da so bili nadzorovani stiki za obdobje treh mesecev otroku v korist, saj je v tem obdobju slednji premostil strah pred očetom ter z njim obnovil primeren in prijeten odnos ter nenazadnje izrazil željo po nadaljnjih samostojnih srečanjih z očetom. Pri tem se sodišču ni bilo treba podrobneje opredeljevati do vseh izvedenih dokazov, na način, da bi se opredelilo do vsakega od njih, temveč le do tistih, ki jih je ocenilo kot ključne za odločitev in jih je tudi povzelo v 8. do 15. točki obrazložitve. Ker v razlogih sklepa ni nasprotij, temveč so ti jasni, medsebojno skladni in utemeljujejo sprejeto odločitev, je neutemeljen tudi nadaljnji pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10Sodišče je dolžno zasledovati največjo korist otroka (7. člen DZ), stiki pa se zagotavljajo v korist otroka (141. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Otrokova korist je lahko v različnih življenjskih okoliščinah in obdobjih različna. V vsakem primeru posebej je treba upoštevati vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, kot tudi nujo, da se otrokovemu interesu podredijo drugi interesi, zlasti interesi njegovih staršev.¹ V skladu s prvim odstavkom 56. člena Ustave RS uživajo otroci posebno varstvo in skrb, kar nalaga sodiščem in vsem drugim organom, da spoštujejo njihove koristi v vseh postopkih v zvezi z njimi in ta predstavlja odločilno merilo presoje. Po Ustavi RS pa je varovano tudi starševstvo, saj imajo po 56. členu starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke in jim je mogoče to pravico omejiti le z zakonom. Družinski zakonik (DZ) v 135. členu to ustavno pravico povzame v načelu prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok, ko določa, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj, koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. To velja tudi po razpadu družine.

11Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo strokovno mnenje izvedenke (edino primerno bi bilo, da bi tudi starša slednje ponotranjila in kritično sprejela, da je aktualni odnos ml. otroka do obeh staršev pomembno obarvan s problematizirajočim odnosom med staršema). Poudarila je, da je zelo pomembno sodelovanje strokovnjakov in obeh staršev, ki imata oba vse potrebne kapacitete, da prepoznata svoje starševsko škodljivo ravnanje do otroka in da to v bodoče preprečita. Iz izvedenskega mnenja nesporno izhaja, da je potrebno stike med očetom in sinom zmanjšati. Upoštevala je, da ima otrok ugotovljeno diagnozo ADHD, kar se aktualno izraža v čustvenih ter vedenjskih težavah, ne povzroča pa mu učnih težav, prav tako je izvedenka zaključila, da pri ml. otroku ni zaznala ogroženosti, stisko pa otroku povzroča predvsem konflikten odnos med staršema.

12Pritožnik nasprotuje dejstvu, da je sodišče prve stopnje upoštevalo otrokovo željo po manjšem obsegu stikov z očetom, saj je slednja podana pod vplivom matere, otrok ima ADHD motnjo ter njegova izjava ni pristna.

13Pritožbenim izvajanjem, da so navedene izjave otroka plod manipulacije matere z otrokom v obravnavanem primeru ni pritrditi. Z otrokom je bil opravljen razgovor na CSD, kot tudi pri izvedenki in oba sta potrdila, da je izjava otroka pristna in ne odraža vpliva matere. Res je da želje in koristi otroka niso sopomenke, vendar sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izjava, resda 7 letnega otroka, pristna, kot je to ugotovila izvedenka in v več razgovorih CSD.

14Glede na otrokovo starost, ne more biti dvoma, da bo oče še veliko let pomembna oseba v njegovem življenju. Res je otrok bolj navezan na mamo in da v taki situaciji pomeni stik z drugim (tj. nerezidenčnim) staršem za otroka določen stres (še posebej glede na neprimerno obnašanje obeh staršev ob predaji otroka), vendar pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki je povzelo ugotovitve izvedenke, da je postopek o varstvu otrokovih pravic "živi postopek", v katerem se odloča o aktualnem historičnem dogodku in ne o nekem preteklem dogodku, ki se tudi spreminja. Otrok je nenazadnje tekom celotnega postopka odraščal, se razvijal in napredoval. Sam postopek pa ni namenjen kaznovanju očeta, zaradi preteklih dejanj, izvedenka pa je obširno pojasnila vpliv teh ravnanj na ml. otroka, njegove sedanje občutke in želje otroka, ki si z očetom želi stikov ter je zaključila da ml. otrok z očetom ni ogrožen.

15Pritožba predlagateljice se povsem neutemeljeno zavzema za prepoved osebnih stikov, s poudarjanjem preteklih dogodkov in sklicevanjem na ničelno toleranco do nasilja. Tako sodišče, kot izvedenka imata do nasilja ničelno toleranco, vendar, kot je že bilo pojasnjeno, življenje je živ postopek in v okviru slednjega je sodišče pravilno zaključilo, da so stiki očeta z otrokom slednjemu v korist. Nenazadnje se oče zanima za ml. otroka, spremlja njegove šolske aktivnosti in mu nudi moško figuro v življenju, kar so vse okoliščine, ki govorijo v prid stikom, zaenkrat v obsegu največ 5 dni, z možnostjo razširitve v prihodnje, kot je pojasnila izvedenka, saj ni namen vzeti otroka staršu oziroma mu preprečiti stike, dokler ne bo ta starš popoln v svojem ravnanju, saj takšnega starša ni. V posledici slednjega pa tudi ml. otrok sedaj s strani očeta več ni ogrožen, pretekli dogodki pa za njega tudi niso bili travmatični, kot je to zaključila izvedenka.

16S tem pa je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da načelo ničelne tolerance do nasilja ni bilo kršeno. Nenazadnje je v zvezi s temi dogodki izvedenka pojasnila, da je pomembno, da se oče nauči samoobvladovanja v takšnih situacijah, ko se otrok vede na način, da ga izziva, vendar pa po mnenju izvedenke, zaradi slednjega omejitev stikov na minimum ali odvzem ni v otrokovo korist, oziroma je ml. otroku celo zelo v škodo. Na podlagi navedenega je pritožba predlagateljice za večjo omejitev stikov v celoti neutemeljena, saj so njena prizadevanja za omejevanje stikov, kot je bilo ugotovljeno, otroku škodljiva.

17Izvedenka je nadalje jasno pojasnila, zakaj je trenutno potrebno omejiti stike na pet dni, saj je do težav pri stikih prihajalo prav pri daljšem stikovanju očeta z otrokom, pri tem pa je jasno povedala, da gre za minimum stika v času počitnikovanja, da lahko oče in sin ta čas preživljata kot neko skupno počitnikovanje. Prav tako je izpostavila, da je v bodoče možno tovrstne stike razširjati, zato nima prav pritožba predlagateljice, da so stiki v poletnih počitnicah, kot jih je določilo sodišče in presegajo pet dni, saj se podaljšajo v vikend, nerazumno predolgi in v nasprotju z izvedenskim mnenjem. Izvedenka namreč v nobenem primeru ni povedala, da stiki ne smejo biti daljši od petih dni, ampak da je to minimum, ki ga morata otrok in oče skupaj preživljati poleti ter celo predlagala, da v primeru uspešnih stikov le-ti v bodoče potekajo v večjem obsegu.

18Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izvedenki, ki je pojasnila, da je za otroka preveč stresno, da ima med tednom stike s prespanjem in je pojasnila, da je za otroka koristneje, da ima v tednu, ko nima vikend stika z očetom, dva popoldanska stika. Na starših pa je, da prehajanje ml. otroka od enega do drugega v tem času poteka čim manj stresno, s čim manjšim njunim konfliktom, saj morata predvsem starša imeti v vidu koristi otroka in ne le lastnih frustracij. S svojim neprimernim obnašanjem vpričo otroka, slednjemu dajeta ne le slab vzgled, ampak nesporno ne zasledujeta otrokovih največjih koristi, temveč na prvo mesto postavljata sebe, s čemer zavestno otroku povzročata stisko.

19Pravilno pa obe pritožbi opozarjata, da so stiki, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, zelo nedoločno določeni, s čemer bo glede na nezmožnost sporazumevanja staršev in visoko konfliktno situacijo med njima, izvrševanje stikov oteženo, če že ne onemogočeno, s čemer lahko pride do ogrožanja ml. otroka.

20Pri tem sodišče druge stopnje zaključuje, da sicer ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se izpodbijani sklep da v celoti preizkusiti, vendar pa je glede na visoko konfliktnost med staršema v predmetni zadevi potrebno stike določiti veliko natančneje.

21Pri tem je sodišče druge stopnje imelo v vidu, da je izvedenka pojasnila, da lahko stiki potekajo od sobote do nedelje ali od petka do sobote in je tako po oceni sodišča druge stopnje v korist otroku, da vsak drugi vikend stik poteka od sobote od 9.00 ure do nedelje do 18.30 ure, s čemer se tudi očetu omogoči preživljanje skupne nedelje, kot dneva, ki je namenjen umirjenemu družinskemu življenju in eventualno tudi pripravi otroka na šolo, s čemer se bo oče lahko v šolski proces bolje vključil. Oče nenazadnje želi biti vključen v šolsko delo, na takšen način pa mu bo slednje tudi omogočeno. Pri tem ne gre spregledati, da gre za otroka, ki sedaj obiskuje drugi razred, ki večino šolskih obveznosti lahko opravi v šoli, nenazadnje nima učnih težav, tako da bo lahko vsako drugo v soboto in nedeljo preživljal prosti čas s svojim očetom, v kolikor pa bo potrebno opraviti domače naloge, pa bo slednje lahko opravil tudi z njim vsak drugi vikend. Na takšen način pa bo vikend stik vendarle veliko bolj kvalitetno določen kot pa zgolj stik, ki se konča v petek po šolskih obveznostih in konča že v soboto v popoldanskih urah, zato je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi ugodilo in vikend stik določilo od sobote do nedelje.

22Sodišče druge stopnje je glede na ugotovitve izvedenke, da stiki strnjeno z očetom naj ne bi potekali več kot pet dni, oziroma da je glede poletnega počitnikovanja vendarle to minimum, ki pomeni kvalitetno počitniško preživljanje prostega časa, stike v celoti na novo določilo in je stike razdelilo na parne in neparne tedne.

23V parnem tednu ima tako oče vikend stik, ki poteka od sobote od 9.00 ure do nedelje do 18.30 ure in med tednom v torek po pouku do 18.30 ure. V neparnem tednu pa ima dva krajša stika v torek in četrtek po šolskih obveznostih do 18.30 ure. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je režim stikov potrebno določiti tudi v šolskih počitnicah (od 24. 6. do 31. 8.), ko je določen dvakrat tedenski stik z očetom in dvakrat tedenski stik z mamo, v preostalem delu pa velja ureditev, kot je določena za parne in neparne tedne, z razliko prehajanja na stik ob 16.00 uri in oddajanja otroka materi v popoldanskih urah ob 19.00 uri (sodišče ima v vidu poletni čas).

24Sodišče druge stopnje je nadalje natančneje določilo tudi jesenske počitnice, velikonočne in prvomajske počitnice, glede katerih pritožba pravilno opozarja, da se pričnejo 27. aprila in končajo 2. maja, ureditev za božično novoletne počitnice pa je pustilo, kot je bilo določeno v sodni poravnavi, saj glede slednjih med udeležencema postopka ni bilo spora, je pa stike v tem obsegu natančneje določilo, tako da je upoštevalo parna in neparna leta, da med staršema ne bo prihajalo do problema oziroma razumevanja, kako preživlja počitnice ml. otrok z njima.

25S takšnim načinom določitve stikov je sodišče druge stopnje omogočilo obema udeležencema postopka, da ustvarita tako onadva kot tudi otrok rutino, lažje razumevanje stikov, s čimer je otroku zagotovljena večja varnost in manj stresna situacija.

26Pri tem sodišče druge stopnje zgolj še pojasnjuje, da samo prehajanje med staršema za otroka ni takšen stres, kot to poskušata predstaviti pritožbi, saj kot je pojasnila izvedenka, noben otrok ne živi v visoko strukturiranem, predvidljivem, jasnem okolju, kjer vse poteka po določenih urah in je vse zelo predvidljivo in kontrolirano ter da je prilagajanje različnim strukturam spontanost, del življenja, ki jo mora otrok osvojiti in se temu prilagoditi.

27Starša se lahko vedno dogovorita tudi za drugačen način preživljanja počitnic in prostih dni, glede letnih počitnic pa morata o tem sprejeti soglasje do 31. 3. tekočega leta, sicer velja režim, kot ga je določilo sodišče druge stopnje s predmetnim sklepom.

28Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje delno ugodilo obema pritožbama tako, da je stike med staršema in ml. otrokom natančneje določilo oziroma delno spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

29Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

¹ B. Novak, M. Čujovič: Komentar Družinskega zakonika 7. člen, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019.