UPRS Sodba I U 1311/2024-34

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikov zahtevek za revizijo (1. točka izreka) ter njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik v postopku oddaje javnega naročila za "Storitve mobilne telefonije, storitve prenosa podatkov in nakup mobilnih aparatov" (Obvestilo o javnem naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 1. 2024, pod št. objave ..., ter v Uradnem listu EU dne 19. 1. 2024, pod št. objave ...; v nadaljevanju javno naročilo) vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila z dne 28. 3. 2024. S slednjo je naročnik (v predmetnem upravnem sporu 1. stranka z interesom) javno naročilo oddal izbranemu ponudniku (v predmetnem upravnem sporu 2. stranka z interesom), tožnikovo ponudbo (ki se je po merilu sicer uvrstila na prvo mesto) pa je zavrnil kot nedopustno. Kot razlog za zavrnitev tožnikove ponudbe je naročnik navedel, da na spletni strani ... ni mogel preveriti izpolnjevanja tehničnih zahtev za aparat blagovne znamke Xiaomi, model Redmi Note 13T 5G (8+256 GB), ki ga je vlagatelj ponudil v razredu 3 (aparat 1), saj navedenega aparata med aparati na omenjeni spletni strani ni, dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev za omenjeni aparat pa v ponudbi ni predložil niti vlagatelj sam. Naročnik je obenem ugotovil tudi, da vlagatelj ne izpolnjuje referenčnega pogoja, poleg tega pa še, da v ESPD obrazcu ni navedel podatka o EMŠO za osebe, ki so članice njegovega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa. Tožnik je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo. V njem je med drugim navedel, da je pri zapisu imena ponujenega mobilnega aparata v njegovi ponudbi prišlo do očitne napake. Del njegove ponudbe je namreč aparat Xiaomi 13T 5G 8+256, ki v celoti ustreza vsem zahtevanim tehničnim specifikacijam. Če naročnik tehničnih specifikacij ni mogel preveriti, bi vlagatelja moral pozvati k predložitvi dodatnih pojasnil ali dokazil, kar je predvidel tudi v 16. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju razpisna dokumentacija). Skliceval se je na določbe petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), na določbe 56. člena Direktive 2014/24/EU ter na prakso toženke in Sodišča EU (zadeva T-195/08) ter pojasnjeval, da je do napake prišlo, ker je velika večina modelov proizvajalca Xiaomi poimenovana s predpono Redmi ali Redmi Note, ki mu sledi točno določen model. Naročnik je zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku zavrnil.

3Toženka izpostavlja, da peti odstavek 89. člena ZJN-3 načeloma dopušča odpravo oziroma spregled določenih pomanjkljivosti v ponudbi, vendar pa je pri tem treba upoštevati tudi šesti odstavek istega člena, ki določa izjemo od dopustnih dopolnitev, popravkov, sprememb oziroma pojasnil ponudbe. Ponudbeno vsebino, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je v skladu s to določbo dopustno dopolnjevati ali popravljati le v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, pa še to zgolj, če s tem ni dejansko predlagana nova ponudba. Ker gre pri omenjenem za izjemo od splošne prepovedi dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, je to treba razlagati restriktivno. Naročnik se je v razpisni dokumentaciji skliceval na predstavljene določbe ZJN-3 ter dopolnjevanje in popravljanje ponudb v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, uredil enako, kot to izhaja iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Določba tretjega odstavka točke "10.1 Ponudbena dokumentacija" v zvezi s tem ni relevantna, ker se nanaša na pogoje za sodelovanje oziroma razloge za izključitev, ne pa na predmet javnega naročila. Nesporno je, da je tožnik v ponudbi navedel model mobilnega aparata, ki ne obstaja, kot tudi, da proizvajalec Xiaomi v ponudbenem naboru mobilnih aparatov nima zgolj aparata "Xiaomi 13T 5G 8+256", ki naj bi ga želel ponuditi tožnik, pač pa večje število mobilnih aparatov, od katerih je že samo modelov z oznako "13" več, npr. "Xiaomi Redmi Note 13 Pro", "Xiaomi Redmi Note 13", Xiaomi Redmi 13C", "Xiaomi Redmi Note 13 Pro+", "Xiaomi Redmi Note 13 4G", "Xiaomi 13T", "Xiaomi 13T Pro". V tožnikovi ponudbi ob tem ni nikjer razviden podatek o mobilnem aparatu "Xiaomi 13T 5G 8+256" niti ni vlagatelj v zvezi s tem aparatom predložil nobene dokumentacije. Naročnik na podlagi same ponudbe tožnika tako ni mogel ugotoviti, kateri mobilni telefon (namesto neobstoječega) želi ponuditi tožnik. Naročniku ni mogoče naložiti, naj na spletu sam preverja, ali tehnične specifikacije katerega izmed številnih aparatov proizvajalca Xiaomi ustrezajo postavljenim tehničnim zahtevam, kot tudi ne, da ugiba o dejanski volji ponudnika. Slednji je namreč tisti, na katerem je breme oblikovanja volje glede predmeta, kot enega od najpomembnejših delov ponudbe. V kolikor bi bilo tožniku omogočeno, da v dopolnitvi oz. popravku ponudbe navede, kateri mobilni aparat (namesto neobstoječega) je predmet njegove ponudbe, bi naročniku šele s tem prvič predstavil njegovo (pravo) voljo glede predmeta ponudbe, obenem pa bi mu bila s tem omogočena sprememba ponudbe na način, da bi bila dejansko predlagana nova ponudba. Glede na navedeno so pravno nepomembne trditve tožnika o tem, da gre pri navedbi neobstoječega aparata za očitno napako, kot tudi njegovo sklicevanje na načelo dobre uprave (gospodarjenja) in sorazmernosti ter prakso Sodišča EU. Ne glede na navedeno toženka pojasnjuje, da pri obravnavani pomanjkljivosti ne gre niti za očitno napako. Ime neobstoječega aparata je bilo (kar je nesporno) sestavljeno iz imen dveh (obstoječih) mobilnih aparatov istega proizvajalca (tj. "Redmi Note" in "13T 5G 8+256"), tako pa bi bilo šele z dodatnim pojasnjevanjem mogoče ugotoviti, ali je napaka v tem, da je v nazivu mobilnega aparata zapisano "Redmi Note", ali pa v tem, da je v nazivu zapisano "13T 5G 8+256". Glede na navedeno v konkretnem primeru ni bilo mogoče na prvi pogled, brez dodatnega pojasnjevanja ugotoviti, kaj v zapisu naziva ponujenega aparata predstavlja napako, napaka pa tako ni očitna. Do preostalih razlogov za zavrnitev tožnikove ponudbe se toženka ni opredeljevala.

4Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo. Meni, da je toženka s svojo odločitvijo kršila ZJN-3, zlasti 89. člen, ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik tožnikovo ponudbo označil za nedopustno zgolj zato, da bi javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, kot aktualnemu ponudniku storitev, ki so predmet javnega naročila. Sklicuje se na peti, šesti in sedmi odstavek 89. člena ZJN-3 ter izpostavlja, da so določeni popravki, dopolnitve in pojasnila ponudb tako v skladu s prakso toženke kot v skladu s prakso Sodišča EU dovoljeni. Načeli transparentnosti in enakopravnosti nista ogroženi, če se popravljajo, spreminjajo ali dopolnjujejo navedbe, ki so na strani ponudnika obstajale že pred potekom roka za predložitev ponudb. Mobilni aparat, ki ga je ponudil tožnik, je bil ves čas del njegove ponudbe, kar je objektivno preverljivo, zato načelo enakopravne obravnave s pozivom naročnika tožniku za pojasnilo v nobenem primeru ne bi bilo ogroženo. Tak poziv po sodni praksi sodišča EU (sodba T-195/08) tudi ni povsem v domeni avtonomije naročnika (načelo dobre uprave - gospodarjenja), naročnik pa je pri drugem javnem naročilu od tožnika tudi že zahteval dodatna pojasnila in se svoje pravice zaveda.

5Pri zapisu imena mobilnega aparata je prišlo do očitne pomote, tožnik je ponudil mobilni aparat Xiaomi 13T 5G 8+256, ki v celoti ustreza tehničnim specifikacijam naročnika. Očita napaka je nastala zaradi dodatnega zapisa "Redmi Note", ki je posledica očitnega dejstva, da je velika večina večina modelov proizvajalca Xiaomi poimenovana s predpono Redmi ali Redmi Note, ki mu sledi določen model. Zapis je bil dodan "ponevedoma", tak aparat ne obstaja, gre za tipkarsko napako (oz. napako, ki je nastala ob prepisu naziva aparata), ki jo je mogoče zaznati v objektivnem smislu, na prvi pogled. Če bi naročnik na spletu preveril pravilno navedene tehnične specifikacije aparata in ostale lastnosti, bi lahko sam objektivno preveril, kateri mobilni aparat je bil del ponudbe, oziroma bi lahko k dodatni obrazložitvi ali popravi ponudbe pozval tožnika, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Ker je bil slednji izločen brez poziva na popravek, to predstavlja ravnanje v nasprotju z načelom dobre uprave (gospodarjenja) na strani naročnika. Toženka je potrdila odločitev naročnika, da naročnik ni mogel ugotoviti, kateri mobilni aparat je želel ponuditi tožnik. Ob tem pa je spregledala, da je naročnik dejansko naredil poizvedbo glede predmetnega aparata, ob tem pa kljub dvomu, kateri aparat je del ponudbe, tožnika ni pozval k popravi pomote oziroma pojasnilu, čeprav bi to moral storiti. Če bi naročnik lahko sam ugotovil, kateri aparat je del ponudbe, ne bi prišla v poštev uporaba petega odstavka 89. člena ZJN-3. Ta je namenjen ravno primerom, kot je konkretni. Po mnenju tožnika se s popravo imena aparata ponudba ne bi v ničemer spremenila, ker je bil del ponudbe ves čas isti aparat. S pravilnim poimenovanjem aparata tožnik tako ne bi spremenil svoje ponudbe oz. prvič predstavil svoje volje glede tega. Do spremembe ponudbe bi prišlo, če bi dejansko obstajal tudi aparat, ki ga je v ponudbi navedel tožnik, pa ta ne bi ustrezal tehničnim specifikacijam in bi ga tožnik po pozivu zamenjal. Če bi naročnik tožnika pozval na popravek ali pojasnilo in bi mu tožnik sledil, se popravek ali pojasnilo ne bi nanašal na element ponudbe, katerega pred potekom roka za predložitev ponudb ne bi bilo mogoče objektivno preveriti, ravno tako ne bi šlo za novo dejstvo, ki bi spremenilo osnovno ponudbo. Tožnik ob tem izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji sam navedel, da bo v primeru, če se mu bo po pregledu ponudb pojavil dvom v resničnost ponudnikovih izjav, najugodnejšega ponudnika pozval k predložitvi dokazil glede izpolnjevanja posamezno zahtevanih pogojev oziroma razlogov za izključitev. Vsebinsko enako je naročnik zapisal tudi v 16. točki razpisne dokumentacije. Tudi v skladu z lastno zavezo bi naročnik tožnika moral pozvati k predložitvi dokazila o tehničnih specifikacijah predmetnega mobilnega aparata.

6Tožnik predlaga, naj sodišče ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

7Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na izpodbijani sklep in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Izpostavlja, da je zapis zahtevanih podatkov glede ponujenih mobilnih aparatov pomenil opredelitev predmeta javnega naročila (in tako ni pomenil zgolj "poimenovanja" aparatov, kot meni tožnik). Nesporno je, da je v tožnikovi ponudbi prišlo do napake pri zapisu naziva ponujenega aparata, vendar pa ni objektivno preverljivo, da je tožnik želel ponuditi aparat "Xiaomi 13T 5G 8+256GB" - glede na tožnikovo ponudbo je s povsem enako verjetnostjo mogoče zaključiti tudi, da je želel ponuditi drugega od v nazivu omenjenih aparatov, izključiti pa ni mogoče niti, da je želel ponuditi katerega izmed preostalih aparatov znamke Xiaomi, za katere tožnik ni zanikal, da jih ima v ponudbenem naboru. Aparat "Xiaomi 13T 5G 8+256GB" nikjer v tožnikovi ponudbi ni naveden, zanj tudi ni bila predložena nikakršna dokumentacija, tudi tožnik ne izkaže, na podlagi katerih podatkov iz ponudbe bi bilo mogoče ugotoviti, da ponuja prav omenjeni aparat. Ker na podlagi tožnikove ponudbe ni mogoče ugotoviti, kakšen je pravilen podatek glede ponujenega aparata, je nerelevantno tožnikovo sklicevanje na sodbo T-195/08 - v omenjeni zadevi je bilo pravilen podatek o manjkajoči ceni za eno od postavk ponudbenega predračuna razbrati že iz ponudbe same, v predmetni zadevi pa pravilnega podatka o ponujenem aparatu iz tožnikove ponudbe ni bilo mogoče razbrati.

8Toženka izpostavlja še, da relevantno pravno podlago za odločanje v zadevi predstavlja šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ne pa splošne določbe petega odstavka istega člena - sporno vprašanje je namreč vprašanje (ne)dopustnosti poprave napake glede predmeta ponudbe. S popravo napake glede predmeta ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb bi tožnik šele prvič opredelil predmet ponudbe in s tem dejansko predlagal novo ponudbo. Ker tako ni izpolnjen že s tem povezan pogoj iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, je nerelevantno, ali gre pri pomanjkljivosti za očitno napako. Tudi za to sicer v zadevi ne gre, ker ta ni ugotovljiva na prvi pogled, brez dodatnega pojasnjevanja. Četudi se je naročnik morebiti seznanil s podatkom, kateri mobilni aparati znamke Xiaomi obstajajo, to še vedno ne spremeni dejstva, da na podlagi tožnikove ponudbe ni mogoče ugotoviti, kateri mobilni aparat te znamke je tožnik dejansko želel ponuditi. Toženka zaključno predstavlja še sodno prakso Sodišča EU v zvezi z vprašanjem pojasnjevanja, dopolnjevanja in popravljanja ponudb (sodbe X-336/12, C-42/13, C-324/14, C-387/14, C-27/98 in C-440/13).

9Prva stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

10Druga stranka z interesom v odgovoru na tožbo meni, da so tožbeni očitki neutemeljeni, toženkin sklep pa je zakonit. Ker v konkretnem primeru naročnik ni mogel ugotoviti, kateri aparat je želel ponuditi tožnik (ponujeni aparat namreč ne obstaja, pravilnega naziva tožnik ni navedel niti v zvezi s tem ni predložil nikakršne dokumentacije), ni mogoče ugotoviti, da napaka v zapisu predstavlja očitno napako. Morebiten poziv naročnika na dopolnitev bi bil nezakonit, morebitna dopolnitev ponudbe pa bi pomenila dejansko novo ponudbo. Dolžnost ponudnika je, da skrbno pripravi svojo ponudbo, sploh v delu, ki se nanaša tehnične specifikacije (predmet ponudbe).

K I. točki izreka:

11Tožba ni utemeljena.

12V zadevi je spor glede zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrnila tožnikov zahtevek za revizijo, vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila. S slednjo je naročnik tožnikovo ponudbo zavrnil kot nedopustno, in sicer (med drugim) zaradi pomanjkljivosti ponudbe v delu, ki se nanaša na ponujen mobilni aparat "Xiaomi Redmi Note 13T 5G (8+256GB)".

13Predmet obravnavanega javnega naročila so bile storitve mobilne telefonije, storitve prenosa podatkov in nakup mobilnih aparatov. Tehnične zahteve za mobilne aparate (ki so bili razdeljeni na štiri razrede) je naročnik določil v 8. poglavju razpisne dokumentacije, ponudniki pa so morali podatke o ponujenih aparatih vpisati v obrazec Ponudbenega predračuna (Obrazec 2), ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije. Na navedenem obrazcu so morali ponudniki (med drugim) za vsakega izmed ponujenih mobilnih aparatov navesti blagovno znamko, model, popolno firmo proizvajalca ter državo končne izdelave (v razredih 1, 2 in 3 so morali ponudniki za enako ceno ponuditi vsaj tri aparate, v razredu 4 pa za enako ceno vsaj dva aparata).

14Med strankami v zadevi je nesporno (to pa potrjuje tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ki je del upravnega spisa), da je tožnik na Obrazcu 2 zapisal, da kot prvi aparat v 3 razredu ponuja aparat blagovne znamke "Xiaomi", model "Redmi Note 13T 5G (8+256GB)", proizvajalca "Xiaomi Communications Co., Ltd.", država končne izdelave katerega je Kitajska.

15Med strankami v zadevi je nesporno tudi, da mobilni aparat "Redmi Note 13T 5G (8+256GB)" dejansko ne obstaja ter da je v posledici navedenega zapisa tožnikova ponudba pomanjkljiva. Sporno pa je, ali bi moral naročnik tožniku omogočiti odpravo navedene pomanjkljivosti, oziroma, ali navedeni zapis predstavlja očitno napako.

16Sodišče v zvezi s tem uvodoma ugotavlja, da se pomanjkljivost v tožnikovi ponudbi nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Kot je že bilo pojasnjeno, je predmet tega javnega naročila namreč tudi nakup mobilnih aparatov, opisana pomanjkljivost v tožnikovi ponudbi pa se nanaša prav na tožnikovo opredelitev ponujenega predmeta, ki je osnova za ugotavljanje skladnosti ponudbe s postavljenimi tehničnimi specifikacijami.

17ZJN-3 v petem odstavku 89. člena določa, da lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti; Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam; Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti; Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti; Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda. V šestem odstavku 89. člena pa ZJN-3 določa, da, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

18Kot izhaja iz citiranih določb ZJN-3, ta zakon v petem odstavku 89. člena določa splošna pravila glede dopustnosti (možnosti) dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudb, v šestem odstavku pa določa izjemo od takšnega (splošnega) pravila za primere, kadar se pomanjkljivost v ponudbi nanaša na ceno brez DDV na enoto, vrednost postavke brez DDV, skupno vrednost ponudbe brez DDV ali pa na tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. V primeru takšnih pomanjkljivosti sta dopolnitev ali popravek ponudbe dopustna le, če gre za popravek ali dopolnitev očitne napake in če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba. Ker se pomanjkljivost v tožnikovi ponudbi nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, relevantno pravno podlago za presojo v konkretni zadevi predstavlja šesti odstavek 89. člena ZJN-3, tožnikovo sklicevanje na peti odstavek 89. člena ZJN-3 (in obveznosti, ki naj bi jih ta nalagal naročnikom) pa je neupoštevno.

19Tožnik uveljavlja, da je v ponudbi dejansko ponudil aparat "Xiaomi 13T 5G 8+256GB". V zadevi je nesporno, da je tožnik podatek o ponujenih aparatih navedel izključno v Obrazcu 2 (kjer ni navedel omenjenega naziva aparata, pač pa je v obravnavanem delu navedel drugačen, že predstavljen naziv neobstoječega aparata), kot tudi, da za ponujene aparate ni predložil nobene tehnične ali druge dokumentacije. Na podlagi navedenega je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek (kot ga je podala že toženka), da zatrjevano dejstvo, da je tožnik ponudil prav navedeni aparat, ne izhaja iz nobenega dela njegove ponudbe. Že navedeno pomeni, da naročnik na podlagi tožnikove ponudbe ni mogel ugotoviti, kateri mobilni aparat slednji ponuja (oz. da ponuja prav prej omenjeni mobilni aparat).

20Ob tem je v zadevi nesporno tudi, da ima tožnik poleg aparata "Xiaomi 13T 5G 8+256GB", za katerega zatrjuje, da ga je ponudil v okviru predmetnega javnega naročila, v svoji ponudbi tudi druge aparate proizvajalca Xiaomi, katerih nazivi so podobni nazivu aparata (ali pa sestavljeni iz dela tega naziva), ki ga je tožnik zapisal v Obrazcu 2 svoje ponudbe, in sicer vsaj aparate "Xiaomi Redmi Note 13 Pro", "Xiaomi Redmi Note 13", Xiaomi Redmi 13C", "Xiaomi Redmi Note 13 Pro+", "Xiaomi Redmi Note 13 4G", "Xiaomi 13T" ter "Xiaomi 13T Pro". Tudi po presoji sodišča tožnikova ponudba tako ne daje nikakršne podlage za zaključek, da je v zapisu "Redmi Note 13T 5G (8+256GB)", kot ga je v svoji ponudbi navedel tožnik, napačno (odveč) zapisan prav del naziva "Redmi Note", ne pa denimo drugi del tega zapisa, tj. zapis "13T 5G (8+256GB)" ki, z izjemo oznake 13 oz. 13T, ki jo očitno nosi več modelov aparatov proizvajalca Xiaomi, tudi sicer predstavlja zgolj podatke o omrežju, v katerem deluje aparat, ter delovnem spominu in pomnilniku in s tem podatke, ki sami po sebi ne zadostujejo za opredelitev konkretnega modela ponujenega aparata. Tudi iz tega po presoji sodišča izhaja, da naročnik na podlagi tožnikove ponudbe ni mogel ugotoviti, kateri mobilni aparat slednji dejansko ponuja.

21Odprava navedene pomanjkljivosti bi bila glede na navedeno možna zgolj, če bi jo odpravil tožnik sam. Vendar pa je v zvezi s tem po presoji sodišča pravilno toženkino stališče, da bi omogočanje dopolnitve ali popravka ponudbe, v okviru katerega bi tožnik pojasnil, kateri mobilni aparat ponuja (oziroma popravil naziv ponujenega mobilnega aparata), dejansko pomenilo, da bi tožnik šele v fazi dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja ponudbe oblikoval svojo voljo glede ponujenega predmeta javnega naročila in s tem dejansko predlagal novo ponudbo. Kot že pojasnjeno, iz tožnikove ponudbe v ničemer ne izhaja (oz. na njeni podlagi ni mogoče ugotoviti), kateri aparat je tožnik ponudil. Če bi bilo tožniku tako omogočeno, da izmed večjega števila aparatov v njegovi ponudbi, katerih naziv vsaj delno ustreza nazivu, navedenemu v ponudbi (nenazadnje pa tudi izmed vseh ostalih aparatov v njegovi ponudbi), naknadno (po poteku roka za predložitev ponudb) določi tistega, ki naj bi ga (že ves čas) dejansko želel ponuditi, bi bilo tožniku s tem omogočeno, da (v tem delu) poda novo ponudbo. To bi bilo v neskladju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, naročnik pa tožnika k takšni dopolnitvi ali pojasnilu ponudbe tako ni smel pozvati.

22Sodišče s smiselno enakimi argumenti toženki pritrjuje tudi v njenem stališču, da pri pomanjkljivosti v tožnikovi ponudbi ne gre za očitno napako. Za takšno napako gre namreč zgolj, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, torej neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti tega. Poleg tega mora biti pravilen podatek naročniku znan (obenem pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V konkretnem primeru naročnik na podlagi spornega zapisa (tudi ob upoštevanju siceršnje vsebine tožnikove ponudbe) ni mogel na prvi pogled ugotoviti, da je pri navedbi modela ponujenega aparata prišlo do napake (to je lahko ugotovil šele ob preverjanju obstoja aparata prek spletne strani ...), še manj pa (ob upoštevanju predhodno že zapisanega) brez pridobivanja dodatnih pojasnil s strani tožnika nedvoumno zaključiti ali pa objektivno preveriti, kateri aparat je tožnik dejansko ponudil oziroma želel ponuditi (tega podatka ni mogel pridobiti niti s preverjanjem aparatov na prej omenjeni spletni strani). Iz vsega navedenega izhaja, da pri obravnavani pomanjkljivosti v tožnikovi ponudbi ne gre za očitno napako.

23Takšno stališče je skladno tudi s sodno prakso Sodišča EU, na katero se sicer sklicuje tudi tožnik. Iz sodb omenjenega sodišča v zadevah C-599/10, SAG ELV Slovensko in drugi, C-336/12 Manova, C-324/14 Partner Apelski Dariusz, C‑387/14 Esaprojekt, in C-131/16 Archus in Gama, tako izhaja, da načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika. Nasprotno bi namreč lahko pomenilo, da se naročnik (v nasprotju z načelom enakega obravnavanja) z nekim ponudnikom (izven okvirov postopka) pogaja o njegovi ponudbi v škodo preostalih ponudnikov. Načelo enakega obravnavanja sicer ne nasprotuje temu, da se ponudba v nekem določenem delu popravi ali dopolni, kadar so v zvezi z njo očitno potrebna pojasnila ali če je treba odpraviti očitne pisne napake. Poziv naročnika ponudniku, naj predloži zahtevane podatke oziroma dokumente, načeloma ne sme zadevati ničesar drugega kot pojasnitev ponudbe takšnega ponudnika ali popravo očitne napake v njegovi ponudbi in ponudniku ne sme na splošno omogočati, da predloži podatke oziroma dokumente, katerih predložitev je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo in ki niso bili predloženi v roku za predložitev ponudb. Poleg tega dopolnitve ali popravki prvotne ponudbe ne smejo privesti do njene bistvene spremembe, saj je mogoče prvotno ponudbo popraviti le izjemoma in le, če ta sprememba ne privede do tega, da se dejansko predloži nova ponudba. Naročnik mora ponudnike obravnavati enakopravno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več ponudnikom, na katere je bila naslovljena. Na podlagi predstavljenih izhodišč iz sodne prakse Sodišče EU je dopuščena poprava oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar zgolj v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, je mogoče objektivno preveriti, da ne gre za bistvene spremembe, ki bi dejansko privedle do nove ponudbe, in da je pri tem spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

24V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni, saj (kot je sodišče že pojasnilo v prejšnjih točkah obrazložitve te sodbe) pri podatku o tem, kateri konkreten aparat je tožnik želel ponuditi v okviru sporne postavke, ne gre za podatek, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, bi bilo mogoče objektivno preveriti, dopustitev da tožnik ta podatek navede šele po poteku roka za predložitev ponudb, pa bi pomenila, da bi bila tožniku (v tem delu) dejansko omogočena predložitev nove ponudbe.

25Nerelevantno je ob zapisanem tožnikovo sklicevanje na sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-195/08, saj je bilo dejansko stanje v omenjeni zadevi bistveno drugačno, kot v predmetni. Iz sodbe v zadevi T-195/08 namreč izhaja, da se ta nanaša na položaj, v katerem je bilo manjkajoč podatek o ceni pri neki postavki ponudbenega predračuna nedvoumno mogoče ugotoviti iz podatka o ceni pri drugi postavki ponudbenega predračuna, ki pa je v ponudbi (že ob njeni predložitvi) bil naveden in od katerega se manjkajoči podatek ni mogel razlikovati. V takšnih okoliščinah je tedanji naročnik lahko štel, da ponudnik ni navedel cene za sporno postavko le zaradi nepazljivosti in od ponudnika zahteval pojasnilo, pri katerem ni šlo za dodajanje nove cene (točke 64 - 74 sodbe). V nasprotju z navedenim v predmetni zadevi, kot je bilo v tej sodbi že večkrat pojasnjeno, podatek o tem, kateri konkretni aparat je tožnik želel ponuditi v okviru sporne postavke, iz tožnikove ponudbe ni izhajal, poziv tožniku na (naknadno) posredovanje tega podatka pa bi pomenil dopustitev nove ponudbe.

26Tožnik uveljavlja, da bi ga naročnik k pojasnilu ponudbe moral pozvati tudi glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tožnik se v zvezi s tem tudi po presoji sodišča ne more uspešno sklicevati na točko 10.1 razpisne dokumentacije (Ponudbena dokumentacija), v kateri je naročnik med drugim določil: "Po pregledu ponudb bo naročnik, v kolikor se bo pojavil dvom o resničnosti ponudnikovih izjav, najugodnejšega ponudnika pozval k predložitvi dokazil, kot je navedeno za posameznim zahtevanim pogojem oziroma razlogom za izključitev". Očitno je namreč, da se navedena določba razpisne dokumentacije (tako glede na njeno vsebino kot glede na umestitev v razpisno dokumentacijo) ne nanaša na dopolnjevanje (pojasnjevanje) ponudb v smislu petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, temveč na preverjanje resničnosti (dokazovanje) izjav, ki jih ponudniki skladno z razpisno dokumentacijo podajo glede izpolnjevanja pogojev oziroma neobstoja razlogov za izključitev, za kar pravno podlago predstavljata prvi in drugi odstavek 89. člena ZJN-3.

27Na dopolnjevanje (pojasnjevanje) ponudb se nanaša točka 16. razpisne dokumentacije, ki pa se izrecno sklicuje na peti in šesti odstavek 89. člena ZJN-3 ("Naročnik sme skladno s 5. in 6. odstavkom 89. člena ZJN-3 od ponudnika zahtevati, da v zahtevanem roku svojo ponudbo dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo.") in v kateri sta šesti in sedmi odstavek 89. člena ZJN-3 tudi dobesedno prepisana. Tudi v razpisni dokumentaciji je naročnik tako izrecno določil, da "razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati: - svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, - tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila."

28Sodišče po povedanem sodi, da drži (načelno) stališče tožnika, da mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (tako Sodišče EU npr. v zadevah C 496/99 P (Succhi di Frutta), C 336/12 (Manova), C 42/13 (Cartiera dell’Adda), C 131/16 (Archus in Gama)). Vendar pa je v konkretnem primeru treba ugotoviti, da so določbe razpisne dokumentacije glede dopolnjevanja (pojasnjevanja) nepopolnih ponudb skladne s predstavljenimi določbami ZJN-3, iz njih pa ne izhaja, da bi bil naročnik v položaju, kot je predmetni, tožnika dolžan (ali pa upravičen) pozvati k pojasnilu ali dopolnitvi ponudbe.

29Tožnik se ne more uspešno sklicevati niti na načelo gospodarnosti (4. člen ZJN‑3), saj to načelo naročniku ne omogoča oddaje javnega naročila ponudniku, katerega ponudbo je zaradi nedopustnosti dolžan zavrniti. Povedano drugače - nižja cena (sicer nedopustne) ponudbe nekega ponudnika ne more upravičiti nezakonitosti, ki bi jo naročnik storil z oddajo javnega naročila takšnemu ponudniku.

30Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nezakonitosti izpodbijanega sklepa ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

31Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je odločilo zgolj na podlagi listin, vse stranke pa so se strinjale, da se glavna obravnava ne opravi (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

32Odločitev o stroških postopka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže ali zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.