VSK Sodba PRp 663/2024

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo obdolžilni predlog zoper obdolženega, ker v obdolžilnem predlogu opisano ravnanje ni prekršek.

2Zoper sodbo se prekrškovni organ pritožuje. Meni, da določba šestega odstavka 18. člena ZMV-1 ne predpisuje, da bi moral lastnik predelano vozilo tudi uporabljati v cestnem prometu. Zadošča, da se ugotovi, da je bilo vozilo predelano.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po določbi šestega odstavka 18. člena ZMV-1 se z globo 4.000,00 EUR kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v prometu uporablja vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila odobrena v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma sprememba iz 52. člena tega zakona ni bila vpisana v evidenco. Z globo 400,00 EUR se kaznuje za ta prekršek lastnik oziroma uporabnik vozila oziroma uporabnica vozila (v nadaljnjem besedilu: uporabnik vozila), če je fizična oseba. Nobenega dvoma torej ni, da je uporaba vozila¹ v prometu zakonski znak prekrška po tej določbi. Iz opisa dejanja v obdolžilnem predlogu pa izhaja, da lastnik ni bil tisti, ki je uporabljal vozilo v prometu, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna².

5Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena Zakona o prekrških.)

¹ Ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila odobrena in vpisana v evidenco.
² Zgolj dejstvo, da je vozilo predelano, je sicer zakonski znak prekrška po petem odstavku 18. člena ZMV-1, vendar je sodišče pri odločanju na obdolžilni predlog vezano. In ne more odločati o nekem drugem prekršku.