UPRS Sodba IV U 103/2021-10

I. Tožbi se ugodi, odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje, Občine Braslovče, Občine Laško, Občine Polzela, Občine Štore, Občine Tabor, Občine Vransko in Občine Žalec, št. 0611-7/2021-11 z dne 10. 3. 2021, se odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Uvodno o upravnem postopku

1Z izpodbijano odločbo, št. 0611-7/2021-11 z dne 10. 3. 2021, je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Braslovče, Občine Laško, Občine Polzela, Občine Štore, Občine Tabor, Občine Vransko in Občine Žalec (v nadaljevanju organ) odločil, da mora inšpekcijski zavezanec A. A. v roku 30 dni po prejemu odločbe ograjo iz žičnatih panelov z betonskimi stebri v preglednostnem prostoru križišča občinskih javnih poti ... (Ložnica pri Celju do HŠ...) in ... (Ložnica pri Celju), kot je to določeno na priloženi skici "stop preglednostnega trikotnika", zgrajeno na parceli ... katastrska občina 0123 B., znižati in uskladiti s pogoji iz 1.5 točke prvega odstavka izreka soglasja za poseg Mestne občine Celje, št. 371-3/2013-MG/87 z dne 14. 6. 2013 (v nadaljevanju soglasje Mestne občine Celje), in sicer na višino 0,75 m, merjeno od vozišča ... (1. točka izreka odločbe). Za primer, da inšpekcijski zavezanec v 1. točki izreka odločbe odrejenih obveznosti ne bo izpolnil na način in v roku, kot je določeno, je organ kot kot način prisilitve v skladu z 298. členom Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določil denarno kazen (2. točka izreka odločbe).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ opravil inšpekcijski pregled preglednosti križišča občinskih javnih poti ... in ..., v katerem je na podlagi med postopkom izdane odločbe hitrost vožnje omejena na 30 km/h, stranska prometna smer s potjo ... pa je opremljena s prometnim znakom "ustavi". Organ se je skliceval na soglasje Mestne občine Celje in navajal, da ograja ni postavljena v skladu s pogojem iz 1.5 točke soglasja Mestne občine Celje, ki določa, da se s postavitvijo ograje ne sme poslabšati oziroma posegati v polje preglednosti (preglednostni trikotnik) na občinski javni poti ... Na kraju samem je bilo ugotovljeno in evidentirano, da je zavezanec z gradnjo ograje zaradi posega v polje preglednosti zmanjšal preglednost križišča. Meritve preglednostnega polja - preglednega trikotnika v obravnavanem križišču so bile opravljene z upoštevanjem stop zavorne razdalje na glavni prometni smeri, ki ob upoštevanju dovoljene hitrosti 30 km/h znaša 20 m, in z upoštevanjem 3 metrskega odmika na stranski prometni smeri od namišljenega roba vozišča na glavni prometni smeri.

3Organ je navajal, da horizontalni odmik ograje ne izpolnjuje pogojev po odmiku 1,5 m od vozišča javne poti, predvsem v območju križišča, kot je to določeno v točki 1.2 izreka soglasja Mestne občine Celje. Prav tako najvišji del ograje v preglednostnem polju sega do višine 1,48 m nad voziščem javne poti in presega dovoljeno višino v preglednostnem polju. Ograja je zgrajena iz betonskih stebrov z vmesnim polnilom iz žičnatih panelov in prekrita s črno zaščitno ponjavo, ki popolnoma zastira preglednost levo na glavno prometno smer.

4Organ se je skliceval na šesti odstavek 18. člena Pravilnika o projektiranju cest (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa vertikalno preglednost na cesti, in nadalje na drugi odstavek 70. člena Pravilnika, ki določa, da višina zatravitve in zasaditve grmovnic ne sme presegati 0,75 m. Odločitev, sprejeto v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, je utemeljeval s 3. alinejo 3. točke drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1), in z 8. alinejo 1. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1.

5Priloga odločbe je skica preglednostnega polja, katere sestavni del je legenda z navedbo parametrov polja preglednosti, ki so minimalna zaustavitvena razdalja 20 m in vertikalna preglednost, po kateri je najvišja dovoljena višina ovire 90 cm nad nivojem vozišča priključne ceste. Navedeno je še, da je v nivojskem križišču ali priključku treba zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavni razdalji na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cesti od roba vozišča prednostne ceste, kar je 3 m.

6Tožena stranka je z odločbo, št. 0611-7/2021-11 z dne 20. 5. 2021, pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) zavrnila kot neutemeljeno.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

7Tožnik je v tožbi navajal, da je investitor in lastnik ograje iz žičnatih panelov z betonskimi stebri, za katero je 14. 6. 2013 pridobil soglasje Mestne občine Celje. Ograjo je postavil v letu 2013.

8Poudaril je, da je nepremičnina parcela ... katastrska občina 0123 B. v skladu s potrdilom o namenski rabi z dne 21. 10. 2013 po osnovni namenski rabi stavbno zemljišče, po podrobnejši namenski rabi pa stanovanjsko območje s spremljajočimi dejavnostmi in objekti družbenega standarda - strategija razvoja. Tako ne drži, da je tožnik v letu 2013 ograjo postavil na kmetijskem zemljišču. Tudi iz lokacijske informacije za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih z dne 7. 6. 2021 izhaja, da je nepremičnina po osnovni namenski rabi stavbno zemljišče, po podrobnejši namenski rabi pa stanovanjsko območje s spremljajočimi dejavnostmi in objekti družbenega standarda - strategija razvoja. Iz 4. točke lokacijske informacije je razvidno, da je nepremičnina šele ob sprejetju izvedbenega prostorskega akta namenjena tudi kmetijski rabi. Tožnik je navajal, da izvedbeni prostorski akt, ki naj bi nepremičnino kategoriziral za kmetijsko rabo, v času postavitve ograje še ni veljal, zato gradnja na nepremičnini ni bila postavljena nelegalno. Trdil je, da je tožena stranka v svoji odločbi, št. 0611-7/2021/11 z dne 20. 5. 2021, retroaktivno posegla v njegove pravice. Priznaval je, da organ lahko začne postopek po uradni dolžnosti, vendar ga pri tem omejuje prepoved povratne veljave pravnih aktov po 155. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava).

9Tožnik je trdil, da ograja vključno z zaščitno ponjavo, ki je zelene barve in na videz prozorna, ne poslabšuje preglednosti oziroma ne posega v polje preglednosti na občinski cesti javna pot ... in javna pot ..., prav tako pa s postavitvijo ograje ni nikoli oviral ali ogrožal prometa. Skliceval se je na fotografije sporne ograje, ki jih je posnel iz različnih zornih kotov. Nadalje je trdil, da je dobra preglednost cestnega prometa kljub postavljeni ograji vidna tudi v krožišču pri prometnem znaku "STOP", kjer se mora udeleženec prometa oziroma voznik avtomobila najprej ustaviti, nato pa zapeljati do točke preglednosti. Skliceval se je na fotografijo, ki po njegovem mnenju kaže, da ograja ne predstavlja nobene ovire in ne posega v polje preglednosti.

10Tožena stranka je v svoji odločbi z dne 20. 5. 2021 izpostavila, da je organ polje preglednosti ugotavljal skladno s Pravilnikom. Tožnik je trdil, da je organ nepravilno izmeril polje preglednosti, in sicer je bila fotografija narejena na odmiku vozila 9 m od namišljenega roba vozišča glavne prometne smeri. Nadalje je navajal, da se je organ nejasno skliceval na določbe Pravilnika. Opozarjal je, da se določba 70. člena Pravilnika, ki se nanaša na dopustnost zatravitve in zasaditve grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m, po jezikovni razlagi nanaša na grmovnice in ne na ograje. Uporabe navedene določbe zaradi razlike v vizualni značilnosti grmovnic in različnih tipov ograj ni možno aplicirati na višino dopustnosti postavitve ograje.

11Tožnik je še izpostavljal, da tožena stranka s svojo odločbo z dne 20. 5. 2021, v kateri je pritrdila pravilnosti odločbe z dne 11. 3. 2021, ni jasno konkretizirala, katere pogoje, določene s soglasjem Mestne občine Celje, je tožnik kršil s postavitvijo ograje. V odločbi z dne 11. 3. 2021 je organ le navedel, da tožnik s postavitvijo ograje ni izpolnil pogoja, določenega v 1.2 točki soglasja, nadalje pa še pogoja v preglednostnem prostoru dovoljene višine. Pri tem je tožnik trdil, da je ograja, katero znižanje je zahtevala tožena stranka z izpodbijanima odločbama, postavljena skladno z vsemi predpisi kot tudi s soglasjem Mestne občine Celje.

12Tožnik je še uveljavljal neenakopravno obravnavo in kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Skliceval se je na višje ograje lastnikov sosednjih hiš, zoper katere inšpekcijski organ ni vodil inšpekcijskega postopka in jim ni naložil plačila denarne kazni.

13Tožnik je predlagal sodišču, da izpodbijani odločbi kot nezakoniti odpravi. Zahteval je še povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi obrestmi.

14Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da so navedbe o namenski rabi tožnikove nepremičnine za predmetni postopek nerelevantne, v pretežni meri pa so tudi povsem zgrešene. Nepremičnina parcela ... katastrska občina B. je po osnovni namenski rabi res opredeljena kot stavbno zemljišče, kar pa samo po sebi ne dovoljuje postavljanja objektov na teh zemljiščih. Iz lokacijske informacije za obravnavano nepremičnino je razvidno, da prostorski akti, ki veljajo na območju te parcele (in se od leta 2013 za obravnavano nepremičnino niso spreminjali), do sprejema izvedbenih prostorskih aktov ne dovoljujejo nobenih gradbenih posegov v prostor. Gradnja novih objektov je mogoča le na zemljiščih, ki so v veljavnih izvedbenih prostorskih aktih opredeljena kot stavbna zemljišča. Konkretno je tudi navedeno, da je za gradnjo na predmetnih zemljiščih potrebno pristopiti k izdelavi izvedbenega prostorskega akta, ki še ni izdelan. Tudi takrat veljavni prostorski akt "PUP za območje Babno (RC - Planiranje)" ni dovoljeval nobenih gradbenih posegov na obravnavani parceli. Predmet postopka je odločanje o zakonitosti in utemeljenosti odločbe o znižanju ograje v preglednostnem prostoru obravnavanega križišča. Tako so vse tožbene navedbe o domnevnih retroaktivnih posegih v tožnikove pravice nesmiselne in za predmetni postopek irelevantne.

15Določitev polja preglednosti je natančno urejena v predpisih in ne gre zgolj za subjektivno oceno in osebno perspektivo posameznega udeleženca v prometu, zato k tožbi priložene fotografije nimajo nobene dokazne vrednosti. Postavljena ograja ne izpolnjuje pogojev iz 1.2 in 1.5 točke soglasja Mestne občine Celje. Ograja ne bi smela posegati v polje preglednosti (preglednostni trikotnik) na obravnavanih občinskih cestah. Zaradi zagotovitve preglednosti v obravnavanem območju je bila odrejena postavitev dodatne prometne signalizacije, in sicer določitev območja omejene hitrosti (zmanjšanje hitrosti iz dotlej dovoljenih 50 km/h na 30 km/h), postavitev "STOP" prometnega znaka na ... in obeležba signalizacije "otroci na vozišču". Organ je polje preglednosti (preglednostni trikotnik) določil na podlagi meritev in skladno z veljavnimi predpisi. Gre za konkretno določene pogoje in opravljene meritve preglednosti v območju križišča občinskih cest, pri katerih inšpektorji nimajo možnosti odločanja po prostem preudarku. Tožena stranka se je sklicevala na prvi odstavek 98. člena ZCes-1, prilogo 1 Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste (v nadaljevanju Pravilnik o cestnih priključkih) in na tretji ter sedmi odstavek 18. člena Pravilnika. Minimalno zaustavitveno razdaljo izrecno določa tretji odstavek Pravilnika tako, da v primeru, kot je križišče občinskih cest ... in ..., pri katerem je nagib nivelete ± 0 %, projektna hitrost pa omejena na 30 km/h, minimalna zaustavitvena razdalja na prednostni cesti znaša 20 m. Minimalni 3 m odmik vozila na neprednostni cesti od roba vozišča prednostne ceste, ki ga je organ upošteval pri določanju polja preglednosti, pa je določen v prilogi 1 Pravilnika o cestnih priključkih. Upoštevati je bilo treba še t. i. vertikalno preglednost na cesti, ki jo peti odstavek 18. člena Pravilnika opredeljuje na višini voznikovega očesa (1 m) in proste vizure do višine ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji. Na podlagi tako določenega preglednostnega polja in opravljenih meritev na terenu, je inšpektor ugotovil, da ograja iz žičnatih panelov zmanjšuje preglednost križišča, da jo je zaradi zagotovitve prometne varnosti treba znižati na 75 cm, odmike ograje od občinskih cest pa uskladiti s pogoji iz soglasja Mestne občine Celje.

16Glede tožnikovega nasprotovanja inšpektorjevemu sklicevanju na 70. člen Pravilnika je tožena stranka navajala, da je bilo znižanje ograje na 75 cm določeno na podlagi izmerjenega preglednostnega polja, opozorilo na 70. člen Pravilnika pa je dodaten argument. Ne glede na to, da se konkretni 70. člen Pravilnika glasi na zasaditve, pa se določilo smiselno nanaša tudi na druge ovire in je pravilo analogno uporabno (argumentum a fortiori) tudi v konkretnem primeru.

17Tožbene navedbe o neenaki obravnavi tožnika je tožena stranka zavrnila kot neutemeljene in opozorila na pravno načelo, da ni enakosti v nepravu. O tem, da ustavno načelo enakosti pred zakonom oziroma načelo enakega varstva pravic ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu, se je izrecno izreklo že Ustavno sodišče Republike Slovenije (npr. odločbe Up-21/93, U-I-303/18), pa tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (npr. sodba IV Ips 9/2011, IV Ips 18/2011, IV Ips 19/2011, VIII Ips 179/2016, VIII Ips 206/2017, sklep I Up 54/2012).

Odločanje brez glavne obravnave

18Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Ob podani nepravilni uporabi materialnega prava, opisani v nadaljevanju, se je oprlo na 1. alinejo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da lahko sodišče kljub temu, da je dejansko stanje med strankama sporno, odloči brez glavne obravnave, če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K I. točki izreka

19Tožba je utemeljena.

20V predmetni zadevi sodišče tožniku v zvezi z njegovimi tožbenimi navedbami uvodoma pojasnjuje, da se v upravnem sporu lahko izpodbija tisti upravni akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta (2. člen ZUS-1). V dvostopenjskem odločanju v upravnem postopku, ko organ druge stopnje pritožbo zavrne, kot je v konkretni zadevi, se v upravnem sporu izpodbija upravni akt prvostopenjskega organa, ki vsebuje meritorno odločitev. Pri tem sodišče izpostavlja, da se lahko s tožbo v upravnem sporu vselej izpodbija izrek upravnega akta in ne njegova obrazložitev. Presoja zakonitosti, ki jo opravi sodišče, tako pomeni presojo izreka izpodbijane odločbe, pri čemer sodišče to presojo (v okviru tožbenih navedb) opravi na podlagi razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi odločbe organa prve stopnje, odločbe organa druge stopnje ali drugje v upravnem spisu.¹

21Iz vidika določbe 2. člena ZUS-1 je tako predmet izpodbijanja izrek odločbe organa z dne 10. 3. 2021, katerega jedro je 1. točka, ki tožniku nalaga, da mora ograjo iz žičnatih panelov z betonskimi stebri v preglednostnem prostoru križišča občinskih javnih poti ... in ..., kot je to določeno na priloženi skici "stop preglednostnega trikotnika", zgrajeno na parceli ... katastrska občina 0123 B., znižati in uskladiti s pogoji iz 1.5 točke izreka soglasja Mestne občine Celje, in sicer na višino 0,75 m, merjeno od vozišča ... Nobenega dvoma ni o tem in to med strankama ni sporno, da 1.5 točka soglasja Mestne občine Celje, ki je bilo podlaga za postavitev ograje, določa, da se s postavitvijo ograje ne sme poslabšati preglednosti oziroma posegati v polje preglednosti (preglednostni trikotnik) na občinski cesti - javna pot ... in javna pot ...² Sodišče tako zaključuje, da je iz izreka izpodbijane odločbe v zvezi s citirano točko soglasja Mestne občine Celje jasno razvidno, da je predmet odločanja zgolj pregledno polje občinskih cest (javnih) poti), ki se navezuje na 1.5 točko soglasja Mestne občine Celje. Predmet odločanja tako ni ne skladnost postavitve ograje z 1.2 točko soglasja Mestne občine Celje in z njo povezan odmik ograje od javnih poti,³ kakor tudi ne dovoljenost (legalnost) gradnje glede na prostorske akte in gradbene predpise. Sodišče zato soglaša s stališčem tožene stranke, da so tožbene navedbe o namenski rabi nepremičnine, na kateri je ograja postavljena, in prostorskih izvedbenih aktih na tem območju pravno nepomembne, čeprav sodišče ob tem dodaja, da so očitno posledica dejstva, da je tožena stranka sama v okviru drugostopenjskega odločanja v obrazložitvi svoje odločbe podala pravna naziranja (tudi) glede tega vprašanja. Tožbene navedbe o namenski rabi nepremičnine, na kateri ograja stoji, in prostorskih izvedbenih aktih na tem območju bi se lahko izkazale za tehtne pri presoji dovoljenosti gradnje, iz vidika določb, ki urejajo pregledno polje in bodo podrobneje pojasnjene v nadaljevanju, pa so nerelevantne. Sodišče zato na tožbene navedbe v tem delu in z njimi povezan očitek o prepovedi povratne veljave pravnih aktov ne bo podrobneje odgovarjalo.

22ZCes-1, ki je veljal tako v času postavitve ograje⁴ kot izdaje izpodbijane odločbe, pregledno polje opredeljuje kot prostor ob križiščih in cestnih priključkih ter vzdolž ceste, v katerem je raba prostora omejena (55. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1). V zvezi s preglednostjo ob občinski cesti prvi odstavek 98. člena ZCest-1 določa, da v območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka. Podrobnejša pravila, ki se nanašajo na preglednost ceste, določa 18. člen Pravilnika. Drugi odstavek 18. člena Pravilnika določa, da morajo biti pri načrtovanju in obratovanju ceste vse ovire (stalne in začasne) locirane izven polja preglednosti. V konkretnem primeru pa je po prepričanju sodišča relevantna tudi določba sedmega odstavka 18. člena Pravilnika, na katero se organ v izpodbijani odločbi ni izrecno skliceval, je pa ni spregledal, saj je na podlagi navedene določbe opravil izračun preglednosti križišča in je vsebino določbe povzemal v opisu legende priloge - skice preglednega polja. Ta določba določa, da je v nivojskem križišču ali priključku treba zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavni razdalji na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cesti od robu vozišča prednostne ceste. Za presojo polja preglednosti v križišču je še pomemben šesti odstavek istega člena Pravilnika, ki vertikalno preglednost na cesti opredeljuje na višini voznikovega očesa (1 m) in proste vizure do višine ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji.

23Določitev polja preglednosti tako ni prepuščena subjektivni presoji zainteresiranega posameznika, temveč so podlaga za ugotavljanje polja preglednosti v križišču citirana določila pravnih predpisov, ki natančno določajo način izračuna polja preglednosti, v katerem se ovire ne smejo nahajati. Pravilnost določitve polja preglednosti tako ne more temeljiti na subjektivni oceni tožnika o tem, ali je križišče javnih poti zaradi obstoja obravnavane ograje pregledno v zadostni meri. Tožnik ni konkretizirano izpodbijal izračuna zaustavne razdalje na prednosti cesti (20 m), ki ga je organ opravil na podlagi meril, določenih v tretjem odstavku 18. člena Pravilnika, niti določitve odmika vozila na neprednostni cesti (3 m), ki skupaj tvorita preglednostni trikotnik. Sodišče pa meni, da je tožnik utemeljeno grajal zakonitost odločitve o znižanju ograje na območju preglednostnega trikotnika na višino 0,75 m, merjeno od vozišča javne poti ... Tožnik ni prerekal ugotovitve organa, da v preglednem polju najvišji deli ograje segajo do višine 1,48 m nad vozišče javne poti. Ključno pa je, da je organ v nadaljevanju preglednost utemeljeval na vsebini šestega odstavka 18. člena Pravilnika, ki ureja vertikalno preglednost, ne da bi pojasnil, kolikšna je ta v konkretnem primeru glede na merila te določbe. Sodišče sicer ugotavlja, da se je organ o vertikalni preglednosti izrekel, a šele v okviru legende k skici preglednega polja, kjer je navedel, da vertikalna preglednost pomeni "največjo dovoljeno višino ovire 90 cm nad nivo vozišča priključne ceste". Skico organ citira tudi v izreku izpodbijane odločbe, vendar pa v izreku ni določeno, da je skica sestavni del odločbe. Tudi če bi temu bilo tako, pa trditve tožene stranke, da je bilo znižanje ograje na 0,75 m določeno na podlagi izmerjenega preglednostnega polja, nimajo opore v razlogih izpodbijane odločbe. Iz njene obrazložitve namreč izhaja stališče organa, da je potrebna preglednost ob določbi o vertikalni preglednosti še podrobneje definirana z drugim odstavkom 70. člena Pravilnika. Očitno je tako, da je organ ne glede na določbo šestega odstavka 18. člena Pravilnika o vertikalni preglednosti kot materialno izhodišče za presojo dopustne višino ovire (ograje) v preglednem polju uporabil drugi odstavek 70. člen Pravilnika. Sodišče ugotavlja, da je 70. člen Pravilnika naslovljen "zasaditev ob cesti". V prvem odstavku določa, da se zasaditev drevnin in zatravitev ob cesti predvidi zaradi protierozijske zaščite rušljivih in porušenih brežin, zaradi dušenja hrupa, zmanjšanja vpliva vetra in snega oziroma nadomestitve vegetacije naravnega okolja zaradi gradnje, uporabe ali vzdrževanja ceste. Nadalje drugi odstavek istega določila Pravilnika določa, da je v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m.

24Sodišče ne soglaša z naziranjem tožene stranke, ki se zavzema za interpretacijo 70. člena Pravilnika na način, da se nanaša tudi na ograje. Pri interpretaciji določbe je treba primarno izhajati iz jezikovne razlage določila. Jezikovna razlaga je stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. Če jezikovna razlaga določila ne daje povsem jasnega in določnega pomena in dopušča več razlag določila, je treba uporabiti tudi druge uveljavljene metode razlage predpisov, kot so logična, sistematična, teleološka, zgodovinska. Obravnavan 70. člen Pravilnika pa ni določba, ki bi dopuščala več razlag. Iz jezikovne razlage določila izhaja jasen namen, da ureja zgolj zasaditev vegetacije ob cesti, ob čemer ima posebno določbo, ki se nanaša na zasaditev vegetacije v preglednem polju ceste. Sodišče zato pritrjuje tožniku, da uporaba določbe, ki ureja višino vegetacije v preglednem polju ceste, tudi za višino objektov, naprav in drugih predmetov ob cestah in križiščih pomeni nedopustno širitev določbe na primere, ki jih ne ureja. Zahteva po pravilni uporabi materialnega prava implicira tako zahtevo po uporabi ustreznih pravnih norm kot zahtevo po uporabi norm v pravilnem (pravem) pomenu. Uporaba določbe 70. člena Pravilnika v konkretnem primeru, ko se presoja preglednost križišča zaradi postavitve ograje, ni ustrezna in odkazuje na sklep, da je organ materialno pravo, na katerem je utemeljeval svojo odločitev, nepravilno uporabil.

25Podan je izpodbojni razlog po prvi točki 27. člena ZUS-1. Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijan upravni akt odpravilo in vrnilo zadevo organu v ponovni postopek, saj pogoji za zavrnitev tožbe, določeni v drugem odstavku 63. člena ZUS-1, niso podani. V ponovnem odločanju mora organ upoštevati stališče sodišča, da 70. člen Pravilnika ni mogoče uporabiti v primerih, kot je obravnavani. Svojo odločitev, ali in v kakšnem obsegu obravnavana ograja sega v pregledno polje križišča javnih poti, bo moral organ graditi na materialnopravnih določbah 18. člena Pravilnika ob upoštevanju določb Pravilnika o cestnih priključkih. Na tem mestu sodišče še opozarja, da mora obrazložitev odločbe vsebovati popolne in jasne razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, ki jo bo organ sprejel. K temu sodišče dodaja, da je zakonsko izhodišče, ki prepoveduje postavitev ograj na način, da ovirajo preglednost cest, križišč in priključkov, že citirani prvi odstavek 98. člen ZCes-1 in ne 3. alineja 3. točke drugega odstavka 5. člena ZCes-1, na katerem je organ utemeljeval 1. točko izreka izpodbijane odločbe. Slednje določilo se namreč nanaša na prepovedi, ki veljajo na območju cestnega sveta, izrek izpodbijane odločbe pa vsebuje ukrep, ki se nanaša na polje preglednosti nivojskega križišča občinskih cest (javnih poti).

26Ne glede na odločitev o odpravi izpodbijane odločbe sodišče tožniku še pojasnjuje, da ugovor neenakopravnega položaja tožnika v primerjavi z drugimi posamezniki, ki s postavitvijo ovir posegajo v polje preglednosti križišč, in zatrjevana kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave, nista utemeljena. Ustavno načelo enakega sodnega varstva pravic ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu.⁵ To pomeni, da se tožnik na neenako obravnavo ne more sklicevati, če so tudi drugi na podoben način kršili predpisane dolžnosti v zvezi s postavljanjem ograj ali drugih predmetov in naprav v preglednem polju ceste oziroma križišča, pa tožena stranka zoper njih ni ukrepala. Takšna zahteva je v nasprotju z določbo 2. člena Ustave, ki določa, da je Slovenija pravna država.

K II. točki izreka

27Tožnik je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je odločilo, da mora tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožniku povrniti stroške postopka. Na podlagi četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena po sodnici posameznici izven glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti tožena stranka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

¹ Glej Erik Kerševan in drugi, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 22.
² Med strankama ni sporno, da sta se v soglasju navedeni javni poti po izdaji soglasja preštevilčili v javni poti JP535671 in JP532971.
³ Izpodbijana odločba res vsebuje tudi ugotovitve o odmiku ograje od javne poti glede na 1.2 točko soglasja Mestne občine Celje, vendar izrek odločbe o tem ne vsebuje odločitve oziroma ukrepa.
⁴ Iz neprerekanih tožbenih navedb izhaja, da je bila ograja postavljena leta 2013.
⁵ To stališče je poudarjeno v številnih sodnih odločbah, med drugim tudi v odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na katere se je v odgovoru na tožbo sklicevala tožena stranka.