VSL Sklep VII Kp 23694/2018

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

II. Obsojena A. A. in B. B. sta dolžna plačati vsak 30,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 23694/2018, z dne 15. 9. 2024, dopolni z osebnimi podatki A. A., B. B. in C. C., v preostalem pa, da ostane predmetna sodba nespremenjena.

2Zoper navedeni sklep so vložili pritožbo zagovorniki obsojene A. A. in B. B. Zagovorniki A. A. so vložili pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve ustavnih in konvencijsko določenih pravic in predlagali, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje, zagovornik B. B. pa je vložil pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek člena 365 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in popravni sklep izdalo v skladu z določbami procesnega zakona; ob tem ni zagrešilo zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP. Pritožbenih navedb, da je prvostopenjsko sodišče z izdajo izpodbijanega sklepa prekršilo določbo člena 365 ZKP na način, da je to vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa (relativno bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 ZKP), pa tudi, da v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (absolutno bistvena kršitev določb kazenskega postopka), sodišče druge stopnje ne sprejema.

5Nimajo prav pritožniki, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dopolnjevalo izvirnik sodbe. Osebni podatki A. A., B. B. in C. C. res niso izrecno navedeni v izvirniku izrečene sodbe na zapisniku o glavni obravnavi, vendar pa je glede na dejstvo, da je izrek prvostopenjske sodbe predstavljal zaključek postopka na prvi stopnji, v katerem so ti pisno zavedeni, treba šteti, da so del uvoda v izvirniku izrečene sodbe; upoštevaje navedeno in okoliščino, da se ti podatki ne nahajajo v pisnem odpravku sodbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in napadeno odločitev izdalo v skladu z določbo prvega odstavka člena 365 ZKP. Ne drži niti trditev pritožnikov, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP; sodišče druge stopnje iz obrazložitve napadenega sklepa razume, da je sodišče prve stopnje dopolnjevalo pisni odpravek sodbe in ne njenega izvirnika.

6Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), je pritožbi zagovornikov obsojene A. A. in B. B. zavrnilo kot neutemeljeni (pooblastilo po tretjem odstavku člena 402 ZKP).

7Na podlagi Zakona o sodnih taksah (UL RS št. 37/08, s spremembami in dopolnitvami; ZST-1) ter Tarifne številke 74013 je sodišče druge stopnje, ker zagovorniki s pritožbama niso uspeli, A. A. in B. B. naložilo plačilo sodne takse, in sicer vsakemu po 30,00 EUR.