VSK Sodba PRp 490/2024

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 60,00 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje prometne policije A. št. 5010101029897, z dne 19. 2. 2024, zaradi prekrška po prvi alineji tretjega odstavka 35. člena ZCes-2.

2Zoper sodbo se storilec pritožuje. Vztraja, da je sodišče napačno ugotovilo, da je bila dovoljena skupna mejna masa presežena. Sklicuje se na Potrdilo o skladnosti in meni, da policist in sodnik nimata nobene pristojnosti za tolmačenje Pravilnika o delih in opremi vozil, saj je le-to v pristojnosti homologacijskih organov. V nadaljevanju očita sodniku samovoljo in se posmehuje njegovi obrazložitvi ter povzema vsebino zahteve za sodno varstvo.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tej zadevi sta prekrškovni organ in sodišče ugotovila naslednje dejansko stanje: opravljeno je bilo tehtanje skupine vozil in ugotovljeno je bilo, da znaša skupna masa skupine vozil 43.050 kg. ZCes-2 v prvem odstavku 35. člena določa, da na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih dovoljenih skupnih mas, predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil. Za pritožnika je sporno, katera je najvišja dovoljena skupna masa, predpisana za skupino vozil. ZCes-2 te mase sam ne določa, temveč napotuje na uporabo predpisa, v katerem so najviše dovoljene skupne mase določene. Ta predpis pa je Pravilnik o delih in opremi vozil. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen določb o najvišjih dovoljenih skupnih masah predvsem varovanje cestne infrastrukture¹. V prilogi 1 DEL A je določena največja dovoljena skupna masa 40 ton, edina izjema je odsek avtoceste A3 Terminal Sežana - terminal Fernetiči, kjer je dovoljena skupna masa 44 ton. Nobenega dvoma torej ni, da dejstvo, da je v potrdilu o skladnosti določena najvišja skupna masa 44 ton, za odločanje v tej zadevi ni relevantno. Bistveno je, da je prepovedan prevoz z vozili, ki presegajo v Pravilniku določene najvišje skupne mase in da je storilec po cesti vozil skupino vozilo s skupno maso 43.050 kg. ZCes-2 sicer dopušča tudi prevoze z vozili, ki presegajo dovoljene skupne mase, vendar gre v tem primeru za izredni prevoz, ki je posebej urejen in dovoljen le ob izpolnjevanju posebnih pogojev (39. člen ZCes-2), za kar pa v predmetni zadevi ni šlo.

5V preostalem delu je sodišče prve stopnje že pravilno odgovorilo na vse ugovore storilca in k razlogom nima pritožbeno sodišče ničesar dodati. Ker je pritožnik zgolj povzel zahtevo za sodno varstvo, pritožba tudi ne terja kakšnih dodatnih odgovorov. Odgovora ne terjajo niti navedbe o pristojnosti za razlago predpisov, saj je prav to pristojnost sodišč.

6Na podlagi vsega povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1).

7Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 60,00 EUR sodne takse za pritožbo.

¹ 35. člen spada v poglavje ZCes-2, ki ureja gradnjo, vzdrževanje, upravljanje in varstvo cest, pri čemer pomeni varstvo cest po določbi 92. točke 2. člena ukrepe, ki so med ostalim potrebni zaradi zaščite ceste.