VSM Sklep I Kr 89946/2023

Za postopek se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

1Preiskovalni sodnik A. A. je 3. 6. 2024 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpr 89946/2023. V utemeljitev navaja, da je Okrajno sodišče v Ljutomeru organizacijska enota Okrožnega sodišča v Murski Soboti in da je obtožni akt vložen zoper B. B., ki je pred upokojitvijo opravljal funkcijo predsednika Okrajnega sodišča v Ljutomeru, in zoper C. C., ki še vedno opravlja funkcijo sodnika na tem sodišču. Ker vsi sodniki Okrožnega sodišča v Murski Soboti oba osumljenca dobro poznajo, sam pa je kot predsednik sodišča z njima tudi sodeloval oziroma z enim od njiju sodeluje še sedaj, meni, da obstajajo razlogi, zaradi katerih Okrožno sodišče v Murski Soboti v tej zadevi ne more postopati. Predlagal je, da se za obravnavanje predmetne zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče z območja Višjega sodišča v Mariboru.

2Predlog je utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4Po ustaljeni sodni praksi¹ sicer poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

5Navedbe v predlogu dajejo podlago za zaključek, da je podan tehten razlog, kot ga predvideva zakon, zaradi česar je treba predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Ker je subsidiarna tožilka vložila obtožbo zoper sodnika Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki je kot organizacijska enota stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Murski Soboti z njim povezano tudi sodno upravno, in ker obstajajo medsebojne povezave oziroma poznanstva med sodniki obeh sodišč, kot to izhaja iz predloga preiskovalnega sodnika, bi navedeno utegnilo pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča. Da bi se takemu dvomu izognili, je višje sodišče za izvedbo postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče.

6Po obrazloženem je višje sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za obravnavanje v tem in morebitnem nadaljnjem postopku določilo Okrožno sodišče v Mariboru.

7Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

¹ Prim. sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018, I Kr 44922/2017 z dne 10. 9. 2018, I Kr 7493/2021 z dne 18. 3. 2021, I Kr 8712/2016 z dne 3. 6. 2021, I Kr 33524/2021 z dne 23. 12. 2021 in druge.